Jedro

Materialno procesno vodstvo pomeni omilitev razpravnega načela, in sicer tako, da stranke spodbudi k navajanju odločilnih dejstev (ne pa morebiti tako, da sodišče ugotavlja dejstva po uradni dolžnosti).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z opr. št. VL 168520/2013 v prvem in tretjem odstavku izreka (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo povrnitev 1.042,03 EUR pravdnih stroškov tožeče stranke (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Očita, da je prvostopenjsko sodišče izpodbijano sodbo oprlo na nezatrjevana dejstva, da ni opravilo materialno procesnega vodstva, da je kršilo načelo kontradiktornosti pravdnega postopka in tudi nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Med pravdnima strankama je sporno, kakšna je bila veljavna cena od 1. 4. 2012 do 30. 9. 2012. Prvostopenjsko sodišče je dopisa tožeče stranke s 13. 11. 2011 in 19. 12. 2011 obravnavalo kot ponudbo in štelo, da jo je tožena stranka sprejela s konkludentnimi dejanji. S takim postopanjem je prvostopenjsko sodišče prekoračilo tožbene navedbe, saj tega tožeča stranka nikdar ni zatrjevala. S tem je tudi kršilo pravico tožene stranke, da bi sodelovala v postopku, saj se do teh dejstev ni imela možnosti opredeliti. Iz siceršnjih navedb obeh pravdnih strank ter predloženih dokazov pa je jasno, da je tožena stranka nasprotovala povišanju cene.

3. Prvostopenjsko sodišče se ni opredelilo do navedb tožene stranke o tem, da je bila skladno z dogovorom s 14. 9. 2002 kot ustanovni pristopni član upravičena do posebne cene ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami. Dejansko stanje je ostalo nepopolno ugotovljeno glede vprašanj o ceni, do katere je bila tožena stranka kot ustanovni član upravičena ter o pristojnostih projektnega sveta po 15. členu dogovora. Zaključek prvostopenjskega sodišča, da tožena stranka ni izrazila nestrinjanja glede spremenjene cene, je zmoten. Dejstvo o nasprotovanju povišanja cene s strani tožene stranke izhaja iz samih navedb tožeče stranke iz vloge s 26. 6. 2014. Sodišče bi to dejstvo moralo šteti za nesporno. Ne glede na to pa bi o nasprotovanju povišanju cen lahko izpovedala J. in D.. To izhaja tudi iz listin, ki jih je tožena stranka predložila. Prvostopenjsko sodišče teh dokazov ni izvedlo, kar je tudi eden od razlogov za zmotno ugotovitev dejanskega stanja.

4. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Prvostopenjsko sodišče je tožbenemu zahtevku ugodilo. Ugotovilo je, da je tožeča stranka upravičeno zaračunala toženi stranki višjo ceno za ravnanje z odpadnimi parafinskimi nagrobnimi svečami, saj je tožeča stranka poslala toženi stranki dva dopisa o spremembi cene, na katera tožena stranka ni reagirala niti ni v tem postopku navedla, da bi tožeči stranki izrecno sporočila, da se s spremenjeno ceno ne strinja. Sodišče je oba dopisa štelo kot ponudbo glede nove cene, ki je tožena stranka v času treh mesecev ni zavrnila, ampak jo je s konkludentnimi dejanji sprejela. Tako ravnanje je sodišče ocenilo kot sprejem ponudbe glede nove cene, ki je stranka ni zavrnila. Oprlo se je na drugi odstavek 28. člena Obligacijskega zakonika.(1) Take ugotovitve prvostopenjskega sodišča tožena stranka v pritožbi utemeljeno graja.

7. Sodišče lahko praviloma opre svojo odločbo samo na dejstva, ki so jih navedle stranke (razpravno načelo). Na tožniku je trditveno breme glede dejstev, ki utemeljujejo nastanek določenega zahtevka, na tožencu pa trditveno breme glede dejstev, ki utemeljujejo ugovore. Če nobena od strank določenega dejstva ne zatrjuje, je sodišče dolžno šteti, da to dejstvo ne obstoji. Stranke morajo torej navesti vsa dejstva, na katere opirajo svoj zahtevek in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (prvi odstavek 7. člena Zakona o pravdnem postopku(2)).

8. Po določilu 285. člena ZPP predsednik senata v okviru materialno procesnega vodstva postavlja vprašanja in na druge primerne načine skrbi, da se med obravnavo navede vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih in da se dajo vsa pojasnila, ki so potrebna, da bi se ugotovilo sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki je pomembno za odločbo. Materialno procesno vodstvo pomeni omilitev razpravnega načela, in sicer tako, da stranke spodbudi k navajanju odločilnih dejstev (ne pa morebiti tako, da sodišče ugotavlja dejstva po uradni dolžnosti). Sodišče mora nato dejansko stanje, ko so ga navedle stranke, preizkusiti s stališča vseh pravnih norm, ki bi utegnile priti v poštev.

9. V danem primeru prvostopenjsko sodišče ni tako postopalo. Tožeča stranka v trditveni podlagi nikjer ni zatrjevala, da naj bi bila dopisa s 13. 12. 2011 in 19. 12. 2011 ponudba toženi stranki glede nove cene. Prav tako ne izhaja iz navedb tožeče stranke, da naj tožena stranka te ponudbe ne bi zavrnila, ampak naj bi jo s konkludentnimi dejanji sprejela. Ravno obratno. Že iz vloge tožeče stranke s 26. 6. 2014 izhaja, da je tožeča stranka spremenila tarifo, tožena stranka pa s tem ni soglašala (primerjaj drugo pripravljalno vlogo tožeče stranke, zadnji odstavek na strani 2 in prvi odstavek na strani 3). S takim postopanjem je prvostopenjsko sodišče kršilo razpravno načelo določeno v prvem odstavku 7. člena ZPP ter določila materialno procesnega vodstva, ki izhajajo iz 285. člena ZPP, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.

10. Poleg tega z navedenim postopanjem toženi stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Sodišče ni upoštevalo strankinih navedb o dejstvih, pač pa je svojo odločitev oprlo na dejstva, ki jih tožeča stranka ni zatrjevala in toženi stranki niso bila znana, s čimer je prikrajšalo toženo stranko za izjavljanje v postopku. Poleg tega se sodišče niti ni opredelilo do navedb tožene stranke, s katerimi je ugovarjala tožbenim navedbam, ki jih je podala tožeča stranka. Gre za navedbe o toženi stranki, ki naj bi bila kot ustanovni član upravičena do drugačne cene ter za navedbe, ki se nanašajo na projektni svet. S tem je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

11. Pritožba je zato utemeljena, navedene kršitve pa so narekovale razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje (354. člen ZPP).

(1) Ur. l. RS št. 83/2001s spremembami, v nadaljevanju OZ.

(2) Ur. l. RS št. 26/1999 – 45/2008, v nadaljevanju ZPP.