Jedro

V pritožbi zoper sklep o začetku in takojšnjem zaključku stečajnega postopka upnik ne more uspešno uveljavljati razloga, da bi se s prodajo premoženja, ki je bilo izročeno občini, lahko uspešno poplačal vsaj del njegove terjatve do dolžnika.

Izrek

Pritožba upnika se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje začelo in takoj zaključilo stečajni postopek nad dolžnikom, ker je dolžnikovo premoženje, ki bi prišlo v stečajno maso, neznatne vrednosti. Po pravnomočnosti sklepa je odredilo izbris družbe iz sodnega registra. Občina P. je brez prevzema obveznosti izročilo premoženje dolžnika iz poročila o popisu pod postavkami : 48 - pisalna miza; 49 - pisalna miza; 50 - telefon; 51 - računalnik 486; 52 - tiskalnik Epson LO570; 53 - kabel za tiskalnik; 65 - fax Iskra 2000. Proti navedenemu sklepu je upnik vložil pritožbo in predlagal njegovo odpravo. V pritožbi zatrjuje, da premoženje pravne osebe v stečaju ni neznatne vrednosti. S prodajo premoženja, ki je bilo brez obveznosti izročeno Občini P., bi se lahko poravnal del davčnega dolga zavezanca. Pritožba upnika ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je za dolžnikovo premoženje, ki bi prišlo v stečajno maso (osnovna sredstva, našteta v 3. tč. izreka sklepa), ugotovilo, da gre za premoženje neznatne vrednosti, ki je po oceni direktorja dolžnika vredno približno 200.000,00 SIT in po podatkih spisa še manj, izkupiček od prodaje teh osnovnih sredstev, če bi do nje prišlo, pa ne bi zadoščal niti za kritje osnovnih stroškov stečajnega postopka (stroški prodaje, objav, nagrada stečajnega upravitelja). Glede na takšne dejanske ugotovitve pa je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo o začetku in takojšnjem zaključku stečajnega postopka nad dolžnikom (1. odst. 99. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, Ur. l. RS št. 67/93 s sprem.- ZPPSL), hkrati pa glede na 5. odst. 99. čl. ZPPSL, premoženje izročilo Občini P. brez prevzema obveznosti. Izhajajoč iz predpostavke, da gre pri pritožniku za upnika, ki ima terjatev do dolžnika, ne morejo biti upoštevne njegove trditve v smeri, da bi se lahko del njegove terjatve poravnal iz kupnine za prodano dolžnikovo premoženje, saj v obravnavanem primeru ne gre za postopek izvršbe, kjer prihaja praviloma v poštev poplačilo terjatev posamičnega upnika iz dolžnikovega premoženja, ampak za stečajni postopek, v katerem se poplačujejo vsi upniki, ki prijavijo svoje terjatve, sorazmerno (1. odst. 10. čl. ZPPSL); za slednje pa, kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, ni premoženja, oz. to premoženje, ki je na razpolago, ne bi zadoščalo niti za kritje stroškov stečajnega postopka. Glede na gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZPPSL, pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.