Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pritožbeno sodišče je pritožbo preizkusilo le po uradni dolžnosti, ke pritožba ni obrazložena.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je s sodbo odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 3,135.830,30 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 4.2.1999 dalje do plačila ter ji povrniti stroške postopka v znesku 31.358,30 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 4.2.1999 dalje do plačila. Sklep o izvršbi, opr. št. I 97/17545 z dne 25.8.1997, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Ljubljani, je v celoti razveljavilo. Zoper sodbo se je pritožila tožena stranka. Navaja, da sodišče ni upoštevalo njegovega opravičila za odsotnost na glavni obravnavi in predlaga ponovno obravnavo. Zaradi bolezni ni bil sposoben prisostvovati glavni obravnavi, kar je že izkazal s potrdilom o bolniškem staležu. Potrdilo je bilo poslano po pošti tik pred obravnavo, vendar njegovo zdravstveno stanje ni zagotavljalo sposobnosti zagovora v tem primeru. Sodišče prve stopnje je vsebino pritožbe delno štelo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje in je o tem že odločilo tako, da je predlog zavrnilo. Pritožba ni utemeljena. Tožena stranka v pritožbi navaja zgolj razloge, zaradi katerih je sodišče prve stopnje pritožbo štelo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Tožena stranka v pritožbi ni navedla, iz katerih pritožbenih razlogov se pritožuje, zato je sodišče druge stopnje preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje le glede tistih bistvenih kršitev postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnost in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odst. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku, Ur.l. RS, št. 4/77 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZPP). Preizkus sodbe po uradni dolžnosti je pokazal, da sodišče prve stopnje ni napravilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka (drugi odst. 354. čl. ZPP) in da je tudi materialnopravno odločitev pravilna. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je namreč toženec izdajal čeke brez kritja, zaradi česar je nastalo negativno stanje na njegovem tekočem računu. Tožeči stranki je tako povzročil škodo, ki jo mora povrniti (prvi odst. 154. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih, Ur.l. SFRJ, št. 29/78 s spremembami in dopolnitvami). Neutemeljeno pritožbo je bilo zato treba zavrniti in potrditi pravilno odločitev sodišča prve stopnje (čl. 368 ZPP). Določbe ZPP/77 so v tej sodbi uporabljene glede na čl. 498 ZPP/99.