Jedro

Tožnika utemeljeno navajata, da je sodišče tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je izvršba nedopustna glede vsega ostalega pohištva in gospodinjskih aparatov v stanovanju na naslovu R., zmotno zavrnilo. Pravda zaradi nedopustnosti izvršbe je namreč vezana na obstoj konkretnega izvršilnega postopka in v njem opravljena izvršilna dejanja. Interes za ugotovitev nedopustnosti izvršbe imata tako tožnika le na zarubljenih premičninah, zato v pritožbi pravilno navajata, da je treba tožbo v delu, ki se nanaša na ostalo pohištvo in gospodinjske aparate, zavreči. V dopolnilnem sklepu z 19. 8. 2013 je zapisano, da postanejo last oporočnih dedičev – tožnikov – premičnine, ki se nahajajo v stanovanju na naslovu R. in so bile last zapustnice. Sodišče prve stopnje je zmotno kot relevanten trenutek štelo čas smrti zapustnice, saj je odločilen trenutek sklepanja dednega dogovora, to je dne 15. 2. 2013. Dedni dogovor je namreč pogodba obligacijskega prava in sodišče tak sporazum le navede v sklepu o dedovanju (tretji odstavek 214. člena ZD). Pritožba ima zato prav, da tudi, če so bile sporne slike prenesene na R. po smrti zapustnice, je odločilno, ali so se nahajale na R. v času sklepanja dednega dogovora dne 15. 2. 2013 (in ne v času smrti).

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu: - v II. točki izreka spremeni tako, da se tožba glede tožbenega zahtevka, da se ugotovi, da izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 0944 VL 117178/2013, ni dopustna glede vsega ostalega pohištva in gospodinjskih aparatov v stanovanju z ID znakom: 001 na naslovu R., zavrže; - v II. točki izreka spremeni tako, da se ugodi tožbenemu zahtevku, da izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 0944 VL 117178/2013, ni dopustna glede premičnin v stanovanju z ID znakom 001 na naslovu R., in sicer: glede slike K.; - v II. točki izreka razveljavi glede zavrnitve tožbenega zahtevka, da se ugotovi, da izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 0944 VL 117178/2013, ni dopustna glede premičnin v stanovanju z ID znakom 001 na naslovu R., in sicer: glede slike B. – olje na platno, slike S. – olje na platno, slike G. – olje na platno, slike H. – olje na platno, slike J. ter razveljavi glede odločitve o stroških pravdnega postopka (III. točka izreka) in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Sicer se pritožba zavrne in se v izpodbijanem ter nespremenjenem in nerazveljavljenem delu sodba sodišča prve stopnje potrdi (glede: LCD TV Philips).

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku in ugotovilo, da izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 0944 VL 117178/2013, glede premičnin v stanovanju z ID znakom: 001 na naslovu R., navedenih v I. točki izreka, ni dopustna. V preostalem delu je tožbeni zahtevek na ugotovitev nedopustnosti izvršbe zavrnilo (II. točka izreka). Glede stroškov je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 1.078,48 EUR, v roku 15 dni (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka (tožnika), in sicer zoper II. in III. točko izreka sodbe iz vseh pritožbenih razlogov. Tožnika predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi v celoti ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi v celoti, podredno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Uvodoma povzemata odločitev sodišča prve stopnje ter razloge sodišča prve stopnje, ki jih sprejemata kot pravilne. Kot zmotno in protispisno pa ocenjujeta zaključevanje sodišča, da so bile slike, last pokojnice, locirane ob njeni smrti na R., le tiste, ki so obsežene v I. točki izreka. Sodišče zmotno tolmači dopolnilni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani III D 2524/2012 z dne 19. 8. 2013, da so le premičnine, ki se nahajajo v stanovanju na naslovu R., last oporočnih dedičev A. A. in B. B., to je tožnikov. V dopolnilnem sklepu je namreč jasno zapisano, da postanejo premičnine, ki so bile last zapustnice, last oporočnih dedičev, torej ne samo premičnine, ki se nahajajo v stanovanju R., ampak tudi vse ostale premičnine, ki so bile last zapustnice. Ne gre za kumulativen pogoj. To, da so bile nekatere premičnine po smrti zapustnice prenesene iz P. na R., torej ne pomeni, da niso bile last zapustnice in posledično last tožnikov. Ne gre spregledati, da je v dopolnilnem sklepu z dne 19. 8. 2013 zapisano, da postanejo last oporočnih dedičev – tožnikov – premičnine, ki se nahajajo (v času sklepanja dednega dogovora dne 15. 2. 2013) v stanovanju na naslovu R., in so bile last zapustnice. Tudi če so bile slike št. 12, št. 13, št. 16, št. 25 in št. 26 prenesene po smrti C. C. na R., so bile te last zapustnice in so se v času sklepanja dednega dogovora nahajale v stanovanju na naslovu R. Če je sodišče štelo, da bi morala tožnika pojasniti, kdaj naj bi bile omenjene slike prenesene v stanovanje na R., bi ju moralo v skladu z 285. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pozvati, naj svoje trditve ustrezno dopolnita, pa tega ni storilo. Brez dvoma so se vse premičnine iz II. točke izreka izpodbijanega sklepa (vse slike) nahajale v stanovanju na R. v času sklepanja dednega dogovora dne 15. 2. 2013 in sta tožnika lastnika navedenih premičnin na podlagi sklenjenega dednega dogovora. Sodišče je v tem delu zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter zmotno uporabilo materialno pravo. Iz dednega dogovora in dopolnilnega sklepa namreč izhaja, da postanejo last oporočnih dedičev A. A. in B. B. premičnine, ki so se nahajale v stanovanju na naslovu R., na dan 15. 2. 2013, ko je bil pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani v zapuščinski zadevi III D 2524/2012 sklenjen dedni dogovor s tako vsebino. Zmotno je stališče sodišča, da sta tožnika lastnika po pokojni C. C. na podlagi oporoke le tistih premičnin, ki so se nahajale v času njene smrti v stanovanju na R., saj navedeno ne izhaja ne iz dopolnilnega sklepa ne iz dednega dogovora. V tem delu je sodba protispisna, sodišče je zagrešilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker sodišče ni pravilno tolmačilo listinskih dokazov, tudi ni ugotavljalo, kdaj po smrti naj bi bile slike št. 12, št. 13, št. 16, št. 25 in št. 26 prenesene iz P. v stanovanje na R. oziroma, ali se je to zgodilo pred 15. 2. 2013, zato je sodba v tem delu brez razlogov o pravno odločilnih dejstvih in se je ne da preizkusiti, sodišče je storilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče protispisno zaključuje, da slik pod zaporedno številko 25 in 26 ni na fotografijah iz notarskega zapisa z dne 2. 7. 2013, saj sta na fotografijah, ki so priloga notarskega zapisa. Sodbe se ne da preizkusiti tudi zato, ker iz obrazložitve sodbe ni razvidno, pod katero zaporedno številko, naj bi se nahajale slike, navedene v II. točki izreka. Sodišče je namreč premičnine fotografiralo in označilo z zaporednimi številkami, premičnine je popisal izvršitelj v izvršilnem postopku ob rubežu, označene so bile tudi v notarskem zapisniku z dne 2. 7. 2013. Sodišče bi moralo jasno specificirati, pod katero zaporedno številko se slike, ki so navedene v II. točki izreka izpodbijane sodbe, nahajajo, da bi jih bilo mogoče razlikovati. Predvsem to velja za sliki – K. Tudi iz tega razloga se sodbe ne da preizkusiti. Glede televizije LCD Philips tožnika vztrajata, da je bila last zapustnice. Sodišče spregleda, da je prišlo med pooblaščenci in tožnikoma do nesporazuma. Glede slike – K. (zaporedna številka 5, fotografija 10 ogleda) sodišče zmotno zaključuje, da naj bi jo prejel A. A. v dar od poslovnega partnerja. Gre za grafiko slikarja Berberja, ki jo je kupil D. D. v Z. Ne gre torej za tisto sliko – K., ki jo je A. A. prejel v dar od poslovnega partnerja, ampak za drugo sliko – K. Glede slike, ki jo je A. A. prejel v dar, pa tožnika pripominjata, da sta ves čas trdila, da je ta slika last tožnikov. Glede ostalega pohištva in gospodinjskih predmetov bi lahko sodišče, če ti niso bili zarubljeni, tožbo kvečjemu zavrglo v tem delu, ne pa zavrnilo. Posledično je zaradi nepravilne odločitve nepravilna in nezakonita tudi odločitev sodišča o stroških postopka.

3. Tožena stranka (toženka) v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Tožnika utemeljeno navajata, da je sodišče tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je izvršba nedopustna glede vsega ostalega pohištva in gospodinjskih aparatov v stanovanju na naslovu R., zmotno zavrnilo. Pravda zaradi nedopustnosti izvršbe je namreč vezana na obstoj konkretnega izvršilnega postopka in v njem opravljena izvršilna dejanja. Interes za ugotovitev nedopustnosti izvršbe imata tako tožnika le na zarubljenih premičninah, zato v pritožbi pravilno navajata, da je treba tožbo v delu, ki se nanaša na ostalo pohištvo in gospodinjske aparate, zavreči. Sodišče druge stopnje je zato tožbo glede vsega ostalega pohištva in gospodinjskih aparatov zavrglo in temu ustrezno spremenilo odločitev v II. točki izreka (358. člen ZPP).

6. Utemeljena je pritožba tudi glede zavrnitve zahtevka na ugotovitev nedopustnosti izvršbe glede slike – K. Pritožba navaja in to utemeljeno, da sta tožnika (za)trdila, da je slika – K., ki jo je A. A. prejel v dar od poslovnega partnerja, last tožnikov. Zaključek sodišča, da trditve, da je prvi tožnik lastnik te slike, ker jo je dobil kot poslovno darilo, v postopku nikoli ni bilo, je zmoten (trditev je bila postavljena v vlogi z dne 25. 11. 2015). Zavrnitev zahtevka glede te slike, iz razloga, ker ni bilo trditvene podlage, je zmotna. Ker je sodišče sicer ugotovilo, da je šlo za resnično dejstvo, ki se je izkazalo v izpovedih, je bilo treba v tem delu odločitev sodišča prve stopnje spremeniti. Tožba na nedopustnost izvršbe je bila vložena glede dveh slik konj, in sicer: slike – K. – olje na platno in slike – K., sodišče je zahtevku ugodilo le glede ene slike. Ker je zahtevek utemeljen tudi glede slike, ki je bila podarjena A. A., je sodišče druge stopnje odločitev spremenilo tako, da je ugotovilo, da tudi izvršba glede slike – K. ni dopustna (358. člen ZPP).

7. Neutemeljeno pa tožnika navajata, da bi moralo sodišče v obrazložitvi izpodbijane sodbe specificirati, pod katero zaporedno številko se slike, ki so navedene v II. točki izreka izpodbijane sodbe, nahajajo (kar predvsem velja za sliki – K.), saj je sodišče glede poimenovanja slik sledilo tožnikoma in je to poimenovanje enako, kot ga je navedel sodni izvršitelj, tako da je vse slike mogoče identificirati (ne glede na drugačno oštevilčenje pri ogledu na kraju samem). Ne drži, da se iz tega razloga sodbe ne da preizkusiti.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo vsebino dodatnega sklepa o dedovanju in dednega dogovora in drugačne pritožbene navedbe niso utemeljene oziroma zatrjevana protispisnost v tem delu ni podana (saj je protispisnost napaka tehnične narave, gre za napačen prenos vsebine iz listine v sodbo). Pravilno je navedlo tudi, da je bila vsebina dopolnilnega sklepa o dedovanju, da vse premičnine, ki se nahajajo v stanovanju na naslovu R., in so bile last zapustnice, postanejo last oporočnih dedičev A. A. in B. B. in lahko z njimi prosto razpolagata. Drugačne pritožbene navedbe, da naj bi bilo v dopolnilnem sklepu jasno zapisano, da postanejo last oporočnih dedičev premičnine, ki so bile last zapustnice, in ne samo tiste, ki se nahajajo v stanovanju na naslovu R., se tako izkažejo za neutemeljene. Prav tako ne drži, da naj bi sodišče protispisno zaključilo, da so bile slike, last zapustnice, locirane ob njeni smrti na R., le tiste, ki so obsežene v I. točki izreka izpodbijane sodbe, saj je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku in ob upoštevanju trditvene podlage, to pravilno zaključilo. Je pa tudi ugotovilo, da je bila umetniška zbirka kot celota (torej ne le slike, ki so se nahajale na naslovu R.) last pokojnice.

9. V dopolnilnem sklepu z dne 19. 8. 2013 je zapisano, da postanejo last oporočnih dedičev – tožnikov – premičnine, ki se nahajajo v stanovanju na naslovu R. in so bile last zapustnice. Sodišče prve stopnje je zmotno kot relevanten trenutek štelo čas smrti zapustnice, saj je odločilen trenutek sklepanja dednega dogovora, to je dne 15. 2. 2013. Dedni dogovor je namreč pogodba obligacijskega prava in sodišče tak sporazum le navede v sklepu o dedovanju (tretji odstavek 214. člena Zakona o dedovanju, ZD). Pritožba ima zato prav, da tudi, če so bile sporne slike prenesene na R. po smrti zapustnice, je odločilno, ali so se nahajale na R. v času sklepanja dednega dogovora dne 15. 2. 2013 (in ne v času smrti). Sodišče zmotno datuma sklenitve dednega dogovora ni štelo kot odločilnega, posledično pa je dejansko stanje v zadevi ostalo nepopolno ugotovljeno, saj glede ostalih spornih slik ni ugotavljalo, ali so se nahajale v stanovanju na R. v času sklepanja dednega dogovora dne 15. 2. 2013. Sodbo je bilo zato treba glede zahtevka na ugotovitev nedopustnosti izvršbe glede slik, pri katerih je bil razlog za zavrnitev zahtevka dejstvo, da so bile prinesene v stanovanje na naslovu R. po smrti zapustnice (to je slika – B. – olje na platno, slika – S. – olje na platno, slika – G. – olje na platno, slika – H. – olje na platno in slika – J.) razveljaviti in zadevo v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).

10. Neutemeljena pa je pritožba glede zavrnitve zahtevka na nedopustnost izvršbe glede televizije LCD Philips. Tožnika vztrajata, da je bil ta televizor last zapustnice in navajata, da sodišče spregleda, da je prišlo do nesporazuma med pooblaščenci in tožnikoma. Navedbe so neutemeljene. Sodišče prve stopnje je zahtevek v tem delu pravilno zavrnilo, saj tožnika nista uspela dokazati, da bi bil televizor last babice oziroma, da naj bi bil darilo oziroma zamenjava že za časa njenega življenja. Ne le spreminjanje navedb, temveč tudi neprepričljivi izpovedi (na podlagi osebne zaznave), so sodišče pustili v dvomu glede izvora in lastništva tega TV. Dokaznemu bremenu za zatrjevanje lastništva tožnika v tem delu nista zadostila in je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Ker sodišče druge stopnje v tem delu tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in v tem delu sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, kot izhaja iz izreka te odločbe (353. člen ZPP).

11. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati zgoraj navedeno materialnopravno izhodišče in glede (še) spornih slik kot odločilen datum upoštevati datum sklenitve dednega dogovora. V tej luči bo treba ponovno presoditi trditve strank ter po potrebi opraviti ustrezno materialno procesno vodstvo v skladu s 285. členom ZPP. Ponovno bo treba oceniti že izvedene dokaze in po potrebi dopolniti izvedeni dokazni postopek, nato pa o zadevi ponovno odločiti.

12. Zaradi delne razveljavitve odločitve o glavni stvari, je sodišče druge stopnje razveljavilo tudi stroškovni izrek. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo (tretji in četrti odstavek 165. člena ZPP).