Jedro

Pojem dovoljenja lastnika zemljišča, da sme tretji na njegovem zemljišču zgraditi zgradbo, ni pravno definiran. Gre za obligacijsko pravno razmerje in je zato treba v vsakem primeru posebej ugotavljati, kaj sta stranki imeli v mislih, ko se je dovoljenje iskalo oziroma dajalo, upoštevajoč tudi čas, okoliščine in namen dajanja dovoljenja. Lahko gre za prepustitev zemljišča graditelju v last, lahko za skupno gradnjo ali stavbno pravico v smislu določila 271. člena SPZ.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek tožeče stranke, da se ugotovi, da je lastnica gasilskega doma s prizidkom, stoječega na zemljiščih, navedenih v izreku odločbe, in da je tožena stranka dolžna dopustiti odmero zemljišča ter izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo za prenos zemljišča v last tožeče stranke.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje je vložila pritožbo tožeča stranka, ki vztraja na tem, da je bilo zemljišče, na katerem stoji gasilski dom, tožeči stranki podarjeno.

V odgovoru na pritožbo tožena stranka navaja, da če bi bilo zemljišče podarjeno, tožeča stranka gotovo ne bi šla ponovno spraševati za dovoljenje za gradnjo.

Pritožba je utemeljena.

1. Iz sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je tožeča stranka zgradila gasilski dom in prizidek k gasilskemu domu z dovoljenjem lastnika zemljišča, na katerem ta stoji. Na podlagi takšne ugotovitve je sodišče pravilno zaključilo, da v določilu 418. člena paragarafa ODZ in 24. člena ZTLR ni pravne podlage za pridobitev lastninske pravice na zemljišču iz naslova gradnje na tujem svetu.

2. Pojem dovoljenja lastnika zemljišča, da sme tretji na njegovem zemljišču zgraditi zgradbo, ni pravno definiran. Gre za obligacijsko pravno razmerje in je zato treba v vsakem primeru posebej ugotavljati, kaj sta stranki imeli v mislih, ko se je dovoljenje iskalo oziroma dajalo.

Lahko gre za prepustitev zemljišča graditelju v last, lahko za skupno gradnjo ali stavbno pravico v smislu določila 271. člena SPZ.

Pri ugotavljanju vsebine dovoljenja pa je upoštevati tudi čas, okoliščine in namen dajanja dovoljenja. V tem primeru je torej pomembno, da se je dovoljenje dajalo Gasilskemu društvu za zgraditev gasilskega doma in prizidka k gasilskemu domu, torej društvu, ki opravlja splošno koristno dejavnost za širši kraj, ne pa za zgraditev privatne hiše. Pomembno je, da je dajalec dovoljenja bil član gasilskega društva, kateremu je dal dovoljenje za zgraditev, oziroma da je lastnica MM izjavila, da je pri dovoljenju za prizidek šlo za darilo.

Ker sodišče prve stopnje ni izvajalo dokazov (zaslišalo prič in strank) tudi iz perspektive, kaj je bila vsebina dovoljenja, je bilo treba pritožbi ugoditi, sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje, v katerem bo sodišče prve stopnje moralo zaslišane priče in stranke dodatno zaslišati o tem, kaj je bila vsebina dovoljenja za gradnjo.

3. Če se bo ugotovilo, da je bila volja dajalcev dovoljenja, da tožeča stranka postane lastnik zemljišča, ali da je pridobila stavbno pravico na podlagi zakona (271. člen SPZ), bo treba pred odločitvijo postaviti izvedenca geodetske stroke, da izdela elaborat zemljiškoknjižne meritve.

4. Dejstvo, da mora tožena stranka porušiti prizidek, ki je črna gradnja, za rešitev te zadeve ni pravno odločilno.

5. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu 165. člena ZPP.