Jedro

Nepravilnosti, ki jih omenja tožena stranka v izpodbijani odločbi, da seje ni vodil predsednik odbora in da se je ista oseba podpisala kot predsedujoči in kot overovatelj ne pomenijo takšne vsebinske pomanjkljivosti, ki bi lahko vplivale na zakonitost predložene kandidature, kakor tudi ne, da je šlo za take formalne pomanjkljivosti, da bi morala tožena stranka predlagatelja pozivati na odpravo pomanjkljivosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi tako, da se odločba Občinske volilne komisije Mirna Peč št. 040-15/2018-4 z dne 23. 10. 2018 odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek in se toženi stranki naloži, da o kandidatni listi tožeče stranke ponovno odloči do ponedeljka 29. 10. 2018 do 9.00 ure.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim aktom v celoti zavrnila kandidaturo politične stranke A. za volitve članov občinskega sveta Občine Mirna Peč v volilni enoti št. 1. Sklicuje se na določbo 51. člena Zakona o lokalnih volitvah (v nadaljevanju ZLV). Občinska volilna komisija (OVK) je najprej ugotovila, da je kandidaturi priložen zapisnik organa politične stranke, ki je določil kandidaturo in lista prisotnih (seznam članov, ki so določili kandidaturo) in da so priložena Pravila stranke. Iz zapisnika nedvoumno izhaja, da je bilo izvedeno tajno glasovanje. OVK ugotavlja, da je bil organ sklepčen oz. je bil dosežen kvorum, kot ga zahtevajo Pravila stranke. Kandidat je dobil s pravili predpisano večino in ima pasivno volilno pravico ter stalno prebivališče v občini oz. v volilni enoti. Prav tako je pravilno ime kandidature politične stranke (72. člen ZLV).

2. OVK pa v nadaljevanju izpodbijane odločbe ugotavlja, da so bila kršena Pravila stranke, ker seje ni vodil predsednik odbora, kar je v nasprotju s četrtim odstavkom 3. člena pravil stranke (v nadaljevanju Pravila). Kot nesprejemljivo je OVK ocenila tudi, da ena in ista oseba vodi delo organa kot predsedujoče osebe (kar bi v skladu s pravili stranke moral biti predsednik odbora) in kot overovatelj zapisnika, kar pomeni, da je ista oseba imela več funkcij pri določitvi liste kandidatov. Ker kandidatna lista ni bila skladna s pravili stranke, kot to določa 51. člen ZLV, je OVK listo zavrnila.

3. Pritožnik vlaga pritožbo, v kateri navaja, da je OVK sicer ugotovila neskladje pri podpisih vložene liste, kar pa ocenjujejo za manjšo nepravilnost, zato bi morala OVK pritožnika oziroma vlagatelja kandidatne liste pozvati na popravo nepravilnosti in odpravo pomanjkljivosti. S takim ugodnejšim ukrepom bi se omogočilo izvajanje aktivne in pasivne volilne pravice. Če bi pritožnik ob vložitvi kandidature ali naslednji dan prejel ustrezno informacijo, bi lahko verjetno v predpisanem tri dnevnem roku brez težav odpravil razlog, zaradi katerega je volilna komisija v celoti zavrnila kandidatno listo A. OVK bi lahko upoštevala načelo sorazmernosti ukrepa in posledic v zvezi z ustavno pravico voliti in biti voljen, kot je bilo ravnano tudi na dosedanjih volitvah. Pritožnik tudi opozarja na neenotno obravnavo občinskih volilnih komisij pri vlaganju kandidatur po posameznih občinah. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in potrdi kandidatno listo A. v predlaganem obsegu.

4. Tožena stranka je predložila volilni spis, na pritožbo pa ni posebej odgovorila.

5. Pritožba je utemeljena.

6. V obravnavanem primeru je tožena stranka po tem, ko je preizkusila kandidatno listo po 51. členu ZLV in po tem, ko je ugotovila, da je bil kandidaturi priložen zapisnik o določitvi kandidatov oziroma list kandidatov in da so bila priložena Pravila politične stranke o določanju kandidatov oziroma list kandidatov (drugi odstavek 72. člena ZLV) ter po tem, ko je ugotovila, da so bili kandidati določeni s tajnim glasovanjem, da so pri določanju kandidatov sodelovali samo člani stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v občini, odločila, da kandidatno listo zavrne v celoti, ker so bila kršena pravila stranke, in sicer v tem, da seje ni vodil predsednik odbora, kar je v nasprotju s četrtim odstavkom 3. člena Pravil stranke. Po mnenju tožene stranke v izpodbijani odločbi so bile ugotovljene tudi druge nepravilnosti in sicer podpisovanje istega člana organa kot osebe, ki vodi delo organa, kot predsedujoče osebe (kar bi v skladu s Pravili stranke moral biti predsednik odbora) in kot overovatelj zapisnika, kar pomeni, da je ista oseba imela več funkcij pri določitvi liste kandidatov, kar po mnenju tožene stranke ni sprejemljivo. Tožena stranka je zato na podlagi 51. člena ZLV kandidaturo politične stranke A. za volitve članov občinskega sveta Občine Mirna Peč v volilni enoti št. 1 zavrnila v celoti.

7. Po sodni praksi spoštovanje notranjih pravil političnih strank sodišče ne presoja z enako mero strogosti kot to velja za spoštovanje zakonskih določb. Upravno sodišče je strogo pri ugotavljanju ali je bila lista kandidatov sestavljena v skladu z notranjimi pravili politične stranke, če ima to neposreden vpliv na spoštovanje zakonskih pogojev (sodba Upravnega sodišča I U 1507/2014 z dne 18. 9. 2014), oziroma če bi glede tega prišlo do spora med prizadetimi. ZLV določa samo, da pri določanju kandidatov "smejo" sodelovati samo člani stranke (51. člen ZLV), kandidate pa določijo politične stranke (48. člen ZLV), ki lahko pravila v skladu z ZLV določijo po svoji volji.

8. Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, zakaj tožena stranka meni, da je napaka v kandidaturi pritožnice, ki jo je ugotovila toženka, to je nespoštovanje postopka, določenega s pravili politične stranke (51. člen ZLV v zvezi s četrtim odstavkom 3. člena Pravil) takšna, da je ni mogoče obravnavati zgolj kot formalno pomanjkljivost. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe namreč zgolj implicitno izhaja, da je toženka štela, da gre za vsebinsko pomanjkljivost in je zato kandidatno listo v celoti zavrnila.

9. Iz sodne prakse Ustavnega sodišča izhaja, da politične stranke predlagajo liste kandidatov po pravilih, ki so prepuščene strankini notranji ureditvi, kar je tudi odraz pravice do svobodnega združevanja iz drugega odstavka 42. člena Ustave. Zakonsko pa je vsaka stranka omejena z določbami ZLV posebej z že navedeno določbo 51. člena tega zakona le toliko, da mora vnaprej predvideti pravila o postopku določanja kandidatne liste, da smejo pri določanju kandidatov sodelovati samo člani stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v občini ter da kandidate določijo s tajnim glasovanjem. Naloga volilne komisije pa je, da kandidatne liste, ki niso oblikovane v skladu s temi zakonsko določenimi pravili, izloči. Pri tem ima volilna komisija pooblastilo, da ob ugotovljenih formalnih pomanjkljivostih liste kandidatov, zahteva od predlagatelja liste, da liste v treh dneh dopolni (56. člen Zakona o volitvah v državni zbor, dalje ZVDZ, ki se smisleno uporablja tudi za lokalne volitve - 4. člen ZLV). Pojem "formalne pomanjkljivosti" je nedvomno nedoločen pravni pojem, katerega natančna vsebina je predmet vsakokratne razlage pristojnega organa (14. točka odločbe Ustavnega sodišča št. Up 304/98 z dne 19. 11. 1998).

10. Sodišče ugotavlja, da iz volilnega spisa zadeve izhaja, da so bila toženi stranki v postopku k tej kandidaturi oziroma listi kandidatov predložena Pravila stranke ter zapisnik o delu organa politične stranke, ki je določil kandidature za člane občinskega sveta, kar je v skladu z določbo drugega odstavka 72. člena ZLV. V tem konkretnem primeru, po presoji sodišča tožena stranka ni imela dejanske podlage za oceno, da gre za očitno vsebinsko pomanjkljivost kandidature, ker seje ni vodil predsednik odbora, v skladu s četrtim odstavkom 3. člena Pravil stranke in ker je ena in ista oseba podpisovala zapisnik enkrat kot predsedujoča oseba, drugič kot overovatelj zapisnika. Iz sodne prakse Ustavnega sodišča izhaja, da je treba morebitne pomanjkljivosti ali slabosti v postopku oblikovanja list kandidatov presojati iz vidika možnosti čimbolj učinkovitega oziroma polnega uresničevanja temeljnega namena zakona (ZLV in ZVDZ), to je uresničevanja volilne pravice iz 43. člena Ustave, ki mora biti splošna in enaka (odločba Ustavnega sodišča Up-2385/08 z dne 9. 9. 2008, odstavek 9, Up-630/02 z dne 28. 10. 2002, odstavek 7 in U-I-309/94, 16. 2. 1996, odstavek 13).

11. Iz zapisnika o delu organa politične stranke, ki je določil kandidaturo za člana občinskega sveta, ki se nahaja v volilnih spisih je razvidno, da je bil volilni zbor politične stranke A. sklican za dne 17. 10. 2018 ob 18.00 uri v kraju ..., Mirna Peč, da je zbor sklicala A.A., da je delo zbora vodil B.B., da je zapisnik vodil C.C., da sta bila za overovatelja zapisnika določena B.B. in A.A., da je bilo ugotovljeno, da so navzoči 3 člani od skupno 4 vabljenih članov organa in da je bil sprejet dnevni red: Določitev kandidata za člana občinskega sveta Občine Mirna Peč. Predlagana je bila kandidatka za volilno enoto št. 1 A.A., ... iz Mirne Peči. Dalje je razvidno, da so nato udeleženci določili listo kandidatov s tajnim glasovanjem in glasovali o predlaganih kandidatih.

12. Po presoji sodišča so bili tako izpolnjeni vsi zakonski pogoji, ki jih določata 51. in drugi odstavek 72. člena ZLV, ki med obvezne sestavine kandidature omenja pravila politične stranke o določanju kandidatov oziroma list kandidatov in zapisnik o določitvi kandidatov oziroma list kandidatov. Zato po presoji sodišča nepravilnosti, ki jih omenja tožena stranka v izpodbijani odločbi, da seje ni vodil predsednik odbora in da se je ista oseba podpisala kot predsedujoči in kot overovatelj ne pomenijo takšne vsebinske pomanjkljivosti, ki bi lahko vplivale na zakonitost predložene kandidature, kakor tudi ne, da je šlo za take formalne pomanjkljivosti, da bi morala tožena stranka predlagatelja pozivati na odpravo pomanjkljivosti.

13. Sodišče tako ocenjuje, da so bili izpolnjeni vsi zakonski pogoji za potrditev kandidature iz 51. člena ZLV, ki določa, da se kandidati določijo s tajnim glasovanjem in po postopku določenih z njenimi pravili. Zato je sodišče pritožbi ugodilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v zvezi z 2. točko prvega odstavka 27. člena ZUS-1. 14. Tožena stranka mora ponovno odločati o kandidaturi do ponedeljka 29. 10. 2018 do 9.00 ure, pri čemer je vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).