Jedro

V sporih majhne vrednosti v primeru pasivnosti tožene stranke ZPP postavlja neizpodbojno domnevo: če tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, ne odgovori na tožbo, se šteje, da pripoznava tožbeni zahtevek. Sodišču pred izdajo take sodbe ni treba preverjati, ali iz zatrjevanih dejstev izhaja utemeljenost zahtevka (tako kot je to dolžno storiti pri izdaji zamudne sodbe), temveč le, ali so izpolnjene splošne in posebne procesne predpostavke za izdajo take sodbe in ali morebiti ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo prosto razpolagati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sta toženca dolžna solidarno plačati tožnici 1.950,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter pravdne stroške.

2. Toženca v pravočasni pritožbi kot bistveno navajata, da sta tožbo prejeli 3. 12. 2013, a brez prilog. Nasprotujeta teku zakonskih zamudnih obresti od 25. 2. 2013, saj je bila tožba vložena 25. 10. 2013, kot tudi plačilu stroškov postopka. Predlagata razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. Tožnica je odgovorila na pritožbo in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. ZPP v sporih majhne vrednosti v primeru pasivnosti tožene stranke postavlja neizpodbojno domnevo: če tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, ne odgovori na tožbo, se šteje, da pripoznava tožbeni zahtevek. To pomeni, da sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero zahtevku ugodi, pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji iz 316. člena ZPP (prvi odstavek 453. a člena ZPP). Sodišču pred izdajo take sodbe ni treba preverjati, ali iz zatrjevanih dejstev izhaja utemeljenost zahtevka (tako kot je to dolžno storiti pri izdaji zamudne sodbe), temveč le, ali so izpolnjene splošne in posebne procesne predpostavke za izdajo take sodbe in ali morebiti ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo prosto razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP) (1). Na posledico iz prejšnjega odstavka je treba toženo stranko ob vročitvi tožbe opozoriti (drugi odstavek 453. a člena ZPP), česar v obravnavani zadevi pritožnika niti ne izpostavljata.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila tožba (s prilogami vred) tožencema pravilno vročena v odgovor, kar izhaja iz vročilnic, pripetih v spisu k listovni številki 22. Iz vročilnic izhaja, da je bila tožba s prilogami vročena obema tožencema 3. 12. 2013. Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar je na njej navedeno. Dovoljeno je sicer dokazovati nasprotno (pri tem je dokazno breme na pritožnikih), ki pa zgolj s trditvami, da nista prejela prilog, domneve ne moreta izpodbiti. Poleg tega iz spisa (tožbe na list. št. 1 - glej dohodni žig sodišča) izhaja, da je tožnica trem izvodom tožbe priložila tudi vse priloge v treh izvodih, ter da je sodišče 26. 11. 2013 odredilo (list. št. 19), naj se toženima strankama vroči drugopis tožbe s prilogami v odgovor s pozivom. Pritožbena navedba, da toženca nista prejela prilog k tožbi, torej ni utemeljen.

7. Zoper sodbo na podlagi pripoznave se je mogoče pritožiti le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in ne zaradi morebitne napačne uporabe materialnega prava (tek zamudnih obresti), zato pritožba tudi v tem delu ni utemeljena.

8. Sodišče ni zagrešilo ne uveljavljanih bistvenih kršitev postopka ne kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožba neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter izpodbijano sodbo v skladu s 353. členom ZPP potrdilo.

9. Odločitev o pritožbenih stroških pritožnikov je logična posledica neuspeha v pritožbenem postopku. Tožnica z odgovorom na pritožbo ni prispevala k odločitvi in torej ne gre za potreben strošek postopka, zato je pritožbeno sodišče sklenilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

(1) Tako Betetto, N., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3 knjiga, str. 718-719.