Jedro

Po 4. členu ZDoh se dohodnina in davki, ki se od nje odštejejo, ugotavlja po predpisih, ki veljajo na dan 1. januarja tistega leta, za katero se dohodnina odmerja, če s tem zakonom ni drugače določeno. Dohodnina za leto 1994 se je torej ugotavljala po predpisih, ki so veljali na dan 1.1.1994. Na ta dan je veljala določba 2. odstavka 89. člena ZDoh v besedilu, s katerim je bilo določeno, da se je odmera dohodnine opravila na podlagi dokončne odločbe o odmeri davka iz dejavnosti. Zato ni pravilna odločitev, ki odmero dohodnine za leto 1994 veže na prvostopno odločbo o odmeri davka iz dejavnosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 934/99-12 z dne 23.11.2000, se spremeni tako, da se tožbi ugodi in odpravi odločba Davčne uprave Republike Slovenije, Glavnega urada z dne 7.4.1999.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 70/2000, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo z dne 7.4.1999, s katero je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo proti odločbi Davčnega urada L., Izpostave L.Š. z dne 9.4.1997, izdani v obnovljenem postopku odmere dohodnine za leto 1994. Prvostopni davčni organ je pri novi odmeri dohodnine upošteval odločbo o odmeri davka iz dejavnosti z dne 29.7.1996, izdano v obnovljenem postopku odmere davka od dohodkov iz dejavnosti, zoper katero je bila tožnikova pritožba zavrnjena z odločbo tožene stranke z dne 21.5.1998. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke, da po določbah Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, ZDoh), Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 7/95, novela ZDoh) in Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96, 87/97, v nadaljevanju ZDavP), ni treba čakati na pravnomočno odmero davka iz dejavnosti. Določba 123. člena ZDavP ne zahteva niti dokončnosti odločbe o odmeri davka iz dejavnosti. Vsebinsko enako določbo vsebuje od 1.1.1995 tudi novela ZDoh. Zato je davčni organ ravnal pravilno, ko je upošteval dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti, ki je bil ugotovljen z odločbo in ni utemeljen tožbeni ugovor, da bi bilo treba počakati na rešitev upravnega spora U 1202/98, ki se vodi zoper dokončno odločbo o odmeri davka iz dejavnosti.

Tožnik se pritožuje iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da Vrhovno sodišče ugodi pritožbi in razveljavi izpodbijano sodbo. Zatrjuje, da je odločitev o odmeri dohodnine v obnovljenem postopku odvisna od pravnomočne odločitve o predhodnem vprašanju odmere davka iz dejavnosti, in da bi zato sodišče prve stopnje moralo počakati na pravnomočno odločitev v upravnem sporu pod opravilno številko U 1208/98, v katerem je izpodbijana dokončna odločitev o odmeri davka iz dejavnosti, to je odločitev tožene stranke z dne 21.5.1998. Na pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Iz upravnih spisov izhaja, da je v obnovljenem postopku prvostopni davčni organ odločil o odmeri dohodnine za leto 1994, ko odločba o davku iz dejavnosti še ni bila dokončna, ker o pritožbi zoper njo še ni bilo odločeno. Po stališču tožene stranke in sodišča prve stopnje je ravnal v skladu s 123. členom ZDavP in ureditvijo novele ZDoh. Po presoji Vrhovnega sodišča pa takšno stališče ni pravilno.

Tudi za odmero dohodnine v obnovljenem postopku velja, da se ta ugotavlja po predpisih, ki veljajo na dan 1. januarja tistega leta, za katero se dohodnina odmerja, razen če je z zakonom drugače določeno. Na dan 1.1.1994 je veljala določba 2. odstavka 89. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, ZDoh), ki je določala, da se pri odmeri dohodnine upošteva dobiček, ugotovljen z dokončno odločbo o odmeri davka iz dejavnosti. Novela ZDoh ne vsebuje določbe, po kateri bi ureditev novele ZDoh veljala tudi za odmero dohodnine za leto 1994. Zato po presoji Vrhovnega sodišča novele ZDoh, ki se uporablja od 1.1.1995 (19. člen novele ZDoh), ni mogoče uporabiti za odmero dohodnine za leto 1994. Za odmero dohodnine za leto 1994 tudi ni mogoče uporabiti določb 123. člena ZDavP, saj je ZDavP procesni zakon, za katerega je bilo s končno določbo 240. člena določeno, da se začne uporabljati 1.1.1997. Glede na navedeno bi v osnovo za odmero dohodnine za leto 1994 moral biti upoštevan dobiček iz dejavnosti, ugotovljen po dokončni odločbi, kot je to določal 2. odstavek 89. člena ZDoh. Ker tožena stranka in sodišče prve stopnje nista uporabila navedene določbe, ki ima materialno pravne učinke, saj vpliva na višino odmere dohodnine, je bilo materialno pravo napačno uporabljeno. Pritožbenim navedbam, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati pravnomočno odločbo o davku iz dejavnosti, pa ni mogoče pritrditi, saj predpisi, ki so veljali za odmero dohodnine za leto 1994, tega niso določali.

Ker sta tožena stranka in sodišče prve stopnje zmotno uporabila materialno pravo, je Vrhovno sodišče na podlagi 3. točke 2. odstavka 77. člena ZUS ugodilo pritožbi in spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je na podlagi 4. točke 1. odstavka 60. člena ZUS ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijano odločbo tožene stranke. V ponovnem postopku bo tožena stranka morala ponovno odločiti o tožnikovi pritožbi zoper odločbo o odmeri dohodnine za leto 1994, izdani v obnovljenem postopku, in pri tem uporabiti razlago iz te sodbe.