Jedro

Dejstva, ki jih je prva nasprotna udeleženka zatrjevala šele v ponovljenem predlaganem nepravdnem postopku (v nepravdnem postopku za razlastitev), so podvržena prekluziji.

Vmesni sklep nižjih sodišč ni predmet ponovljenega odločanja in (ponovnega) revizijskega preizkusa.

Izrek

Revizija se zavrne.

Predlagateljica krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je v ponovljenem odločanju(1) predlagateljico zavezalo k plačilu odškodnine za razlaščeno nepremičnino. V razlogih sklepa se je med drugim opredelilo tudi do zahteve prve nasprotne udeleženke, naj ji predlagateljica za razlaščeno nepremičnino zagotovi nadomestno zemljišče, in sicer, da gre za nedopustno novoto.

2. Pritožbeno sodišče je pritožbo prve nasprotne udeleženke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Navedbe revidentke

3. Zoper ta sklep v zvezi s prvostopenjskim sklepom je prva nasprotna udeleženka vložila pravočasno revizijo iz vseh revizijskih razlogov s predlogom, naj ji revizijsko sodišče ugodi in sklepa nižjih sodišč razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da sta nižji sodišči zmotno uporabili 24. člen Zakona o stavbnih zemljiščih (v nadaljevanju ZSZ) in storili bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zahteva prve nasprotne udeleženke, da ji predlagateljica za razlaščeno nepremičnino zagotovi nadomestno zemljišče, ni nedopustna novota. Predlagateljica bi ji morala primarno ponuditi nadomestilo v naravi, denarno odškodnino pa šele podredno. Stališče pritožbenega sodišča, da gre za alternativno obligacijo razlastitvenega upravičenca, je napačno. V nadaljevanju revizije izpodbija obstoj javne koristi za razlastitev; navaja razloge, iz katerih naj bi izhajalo, da sodišči pri odločanju o odvzemu lastninske pravice nista upoštevali načela sorazmernosti; in meni, da lahko navedeno vpliva na odločitev o denarni odškodnini za razlaščeno nepremičnino.

Odgovor nasprotne stranke

4. Predlagateljica v odgovoru na revizijo meni, da zavzemanje prve nasprotne udeleženke za pridobitev nadomestnega zemljišča namesto odškodnine ni utemeljeno, saj gre za alternativno obligacijo razlastitvenega upravičenca. Opozarja, da se z revizijo izpodbija tudi pravilnost odločitve o odvzemu nepremičnine, ki je že prestala revizijski preizkus, in predlaga zavrnitev oziroma zavrženje revizije.

5. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člen ZPP).

6. Revizija ni utemeljena.

7. Po presoji revizijskega sodišča sta nižji sodišči ugovor oziroma zahtevo prve nasprotne udeleženke, naj ji predlagateljica za razlaščeno nepremičnino zagotovi nadomestno zemljišče, pravilno zavrnili kot nedopustno novoto. Zahteva, ki je bila podana šele v ponovljenem odločanju, je prepozna in zato neupoštevna. Gre za prekluzijo v tako imenovanem predlagalnem nepravdnem postopku (glej 286. člen ZPP oziroma drugi odstavek 362. člena ZPP v zvezi z 21. členom ZSZ, prvim odstavkom 32. člena ZSZ in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku; v nadaljevanju ZNP), ki jo sprejemata sodna praksa(2) in pravna teorija.(3) Upoštevaje načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka (11. člen ZPP) pa z njeno uporabo soglaša tudi revizijsko sodišče. Ker so dejstva, ki jih je prva nasprotna udeleženka zatrjevala šele v ponovljenem predlagalnem nepravdnem postopku (v nepravdnem postopku za razlastitev), podvržena prekluziji, ni podana zmotna uporaba materialnega prava (24. člena ZSZ), ki jo prva nasprotna udeleženka utemeljuje z nedopustnim sklicevanjem na prepozno zatrjevana dejstva (takšna so npr. dejstva, da predlagateljica razpolaga z ustreznim nadomestnim zemljiščem, da takšnega zemljišča ne želi zagotoviti prvi nasprotni udeleženki in da je prva nasprotna udeleženka zemljišče sploh zahtevala).

8. Neutemeljeni so tudi vsi drugi revizijski očitki, s katerimi prva nasprotna udeleženka izpodbija (le) odločitev o odvzemu lastninske pravice. Gre za nedopustno izpodbijanje vmesnega sklepa nižjih sodišč, ki ni predmet ponovljenega odločanja in (ponovnega) revizijskega preizkusa (glej 367. člen ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP).(4)

9. Ker torej niso podani v reviziji uveljavljani razlogi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), je revizijsko sodišče revizijo prve nasprotne udeleženke na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

10. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na analogni uporabi 104. člena ZNP.

Op. št. (1): V prvem odločanju je prvostopenjsko sodišče s sklepom N 58/1999 z dne 31. 12. 2009 odločilo o odvzemu lastninske pravice na nepremičnini in o plačilu nadomestila v obliki denarne odškodnine. Prva nasprotna udeleženka in drugi nasprotni udeleženec sta vložila pritožbi, ki jima je pritožbeno sodišče s sklepom I Cp 1012/2010 z dne 15. 6. 2010 delno ugodilo in glede pritožnikov razveljavilo odločitev o plačilu nadomestila ter v tem obsegu zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Sicer je pritožbi zavrnilo in potrdilo sklep prvostopenjskega sodišča. Zoper pravnomočno odločitev o odvzemu lastninske pravice sta oba pritožnika vložila še revizijo, ki jo je revizijsko sodišče s sklepom II Ips 394/2010 z dne 3. 2. 2011 zavrnilo.

Op. št. (2): Glej npr. odločbi Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 39/2009 z dne 6. 5. 2009 in I Cp 1268/2010 z dne 30. 6. 2010. Op. št. (3): Glej dr. Vesna Bergant Rakočevič: Prekluzije in posebni procesni položaji, Podjetje in delo, 2009, št. 7, str. 1656 in naslednje.

Op. št. (4): Glej opombo 1.