Jedro

Kdaj se je delodajalec seznanil z razlogom za odpoved pogodbe o zaposlitvi je dejansko vprašanje, ki je odvisno od konkretnih okoliščin vsakokratnega primera.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je bil pri toženi stranki sprva zaposlen na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 21. 9. 2004 na delovnem mestu „operater CTP“, nato pa je bila v posledici odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove 16. 8. 2005 sklenjena nova pogodba o zaposlitvi, in sicer za delovno mesto „vodja knjigoveškega stroja“. Navedena pogodba o zaposlitvi je bila tožniku iz razloga nesposobnosti odpovedana 25. 10. 2006 z obrazložitvijo, da iz ocene delovne zmožnosti zanj izhaja, da trajno ni zmožen opravljati dela na delovnem mestu „vodja knjigoveškega stroja“ in torej ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela.

2. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odpoved pogodbe o zaposlitvi (sicer z dne 18. 10. 2006), ki pa je bila podana 25. 10. 2006, kot neveljavno razveljavilo. Hkrati je ugotovilo, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki z izpodbijano odpovedjo ni prenehalo, ampak še traja in je posledično ugodilo tudi njegovemu reintegracijskemu zahtevku ter njegovim reparacijskim zahtevkom, ter odločilo, da mu mora tožena stranka povrniti stroške postopka. Ugotovilo je, da je tožnik tudi po podpisu nove pogodbe o zaposlitvi z dne 16. 8. 2005 in vse do podaje izpodbijane odpovedi dejansko še vedno delal na delovnem mestu „operater CTP“. Ob ugotovitvi, da tožnik nikoli ni opravljal dela na delovnem mestu „vodja knjigoveškega stroja“, je zaključilo, da tožena stranka niti ni mogla dokazati, da je za opravljanje tega dela nesposoben.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in spremenilo odločitev o stroških postopka glede teka zakonskih zamudnih obresti, sicer pa je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Strinjalo se je z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje ter presodilo, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita še iz drugih razlogov, med drugim tudi zato, ker je bila podana prepozno.

4. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožena stranka vložila revizijo iz revizijskih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da ocena pooblaščenega zdravnika o trajni delovni nezmožnosti delavca za opravljanje dela na določenem delovnem mestu predstavlja utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti in graja nasprotno stališče, ki izhaja iz izpodbijane sodbe.

5. Revizija je bila vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril. 6. Revizija ni utemeljena.

7. Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava. Pri materialno pravni presoji izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje. Po izrecni določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

8. Na podlagi petega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/02) mora delodajalec tudi v primeru razloga nesposobnosti iz 2. alineje prvega odstavka tega člena podati redno odpoved pogodbe o zaposlitvi najkasneje v tridesetih dneh od seznanitve z razlogi za odpoved (subjektivni rok) in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga (objektivni rok). Vrhovno sodišče je že večkrat odločilo, da je tako opredeljen rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi prekluzivnega značaja, glede začetka teka subjektivnega roka pa je zavzelo stališče, da je delodajalec z razlogi za odpoved lahko seznanjen takoj, ko do razloga dejansko pride, lahko pa se z njimi seznani kasneje, vse do zagovora delavca. Zagovor je torej zadnji možni čas, da se delodajalec seznani z razlogi, ki utemeljujejo odpoved. Kdaj se je delodajalec seznanil z razlogom za odpoved pogodbe o zaposlitvi je dejansko vprašanje, ki je odvisno od konkretnih okoliščin vsakokratnega primera.

9. Sodišče druge stopnje je na podlagi pisnega obvestila o uvedbi postopka redne odpovedi z dne 25. 9. 2006 ugotovilo, da je bila tožena stranka z oceno pooblaščene zdravnice, da tožnik trajno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za delovno mesto „vodja knjigoveškega stroja“, na podlagi katere je bila nato tožniku odpovedana pogodba o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, seznanjena 7. 9. 2006. S tem datumom je pričel teči tridesetdnevni subjektivni rok za podajo odpovedi, zato je bila izpodbijana odpoved dne 25. 10. 2006 podana prepozno. Ugotovilo je, da je bilo mnenje pooblaščene zdravnice nedvoumno, zato tožnikov zagovor dne 29. 9. 2006 ni bil namenjen seznanitvi tožene stranke z razlogi za odpoved, temveč je šlo le za to, da je bila tožniku dana možnost, da se izjavi (njegova izjava pa na obstoj razloga tudi sicer ne bi mogla vplivati).

10. Revizija v zvezi z gornjimi dejanskimi ugotovitvami sodišča druge stopnje ne očita bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, materialno pravo pa tudi ni bilo zmotno uporabljeno. Ker je tožena stranka tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po poteku tridesetdnevnega subjektivnega roka iz petega odstavka 88. člena ZDR, je bila le-ta nezakonita.

11. Glede na navedeno revizijske navedbe tožene stranke na odločitev v tem sporu nimajo nobenega vpliva.

12. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.