Jedro

Sodna praksa je zavzela stališče, da je po 128. členu ZD omejitev dedovanja dopustna glede celotnega zapustnikovega premoženja. Zato ni zakonske podlage, da bi lahko prišlo v okviru 128. člena ZD do omejitve dedovanja le na določene pravice oziroma stvari. Vendar pa je to dopustno na podlagi noveliranega 129. člena ZD pod tam določenimi pogoji, med drugim tudi, če bi premoženje, ki je postalo lastnina države ali občine, postalo zanjo breme ali bi zaradi upravljanja ali razpolaganja s to lastnino imela nesorazmerne stroške. Določilo prvega odstavka 129. člena ZD zato predstavlja <em>lex specialis</em> napram prvemu odstavku 128. člena ZD.

Ker je sodišče prve stopnje materialno pravo napačno uporabilo, se ni ukvarjalo z vprašanjem, ali sta pritožnici izkazali, da bi vozilo, če bi ga prevzeli, zanju pomenilo preveliko ekonomsko breme oziroma bi z njim imeli nesorazmerne stroške, kar sta v postopku zatrjevali.

Ne drži pritožbena navedba, da bi sodišče moralo zanesljivo ugotoviti ali navedeno zapustnikovo vozilo dejansko obstaja oziroma kje se nahaja. V času zaključka obravnave na prvi stopnji sodišče o uničenju vozila ni imelo podatkov, zato ga je pravilno zajelo v zapuščino.

Izrek

I.Pritožbama se delno ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi:

- v prvi alineji VI./II. točke izreka v delu besedila: "in prevzame v last 34,15 % osebnega vozila znamke A., registrska tablica: 000",

- v drugi alineji VI./II. točke izreka v delu besedila: "in prevzame v last 65,85 % osebnega vozila znamke A., registrska tablica: 000",

- v VII./II. točki izreka,

ter se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II.V preostalem delu se pritožba Republike Slovenije zoper tretjo alinejo I./II. točke izreka zavrne in se izpodbijani sklep v tem delu potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se zapuščinski postopek, ki je bil prekinjen s sklepom z dne 5. 5. 2023, nadaljuje (I. točka izreka). Ugotovilo je, da v zapuščino po zapustniku spadajo neizplačane pokojninske dajatve pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) v višini 87,63 EUR, sredstva na računu pri Banki B. d. d., na dan smrti v višini 68,37 EUR in osebno vozilo znamke A. (I./II. točka izreka). Ugotovilo je dediče po zapustniku (II./II., III./II. in IV./II. točka izreka), ter da zapustnik oporoke ni napravil (V./II. točka izreka). Dedovanje po zapustniku je zaradi terjatev Republike Slovenije in Mestne občine omejilo iz naslova izplačil denarne socialne pomoči v višini 6.195,53 EUR in doplačil stroškov institucionalnega varstva v višini 11.944,91 EUR tako, da je zapuščino izročilo v last Republiki Sloveniji do 34,15 % in Mestni občini do 65,85 % (VI./II. točka izreka). Ker so zgoraj navedena izplačila presegala vrednost zapuščine, je odločilo, da dedovanje po zapustniku ne nastopi (VII./II. točka izreka).

2.Pritožnici se pritožujeta zoper del, s katerima jima je bilo v (so)last izročeno osebno vozilo A., ter navajata, da sta se že tekom postopka skladno s 129. členom Zakona o dedovanju (ZD) vozilu odpovedali iz razlogov, ker bi zaradi starosti in slabega stanja zanju predstavljalo preveliko ekonomsko breme oziroma bi zaradi upravljanja in razpolaganja z njim imeli nesorazmerne stroške. Republika Slovenija pa k temu dodaja še pritožbeni ugovor, da sodišče vozila ne bi smelo šteti v zapustnikovo zapuščino, saj ga upnica ne more prevzeti, ker sodišču ni uspelo ugotoviti lokacije vozila.

3.Pritožba Mestne občine je utemeljena, pritožba Republike Slovenije pa je delno utemeljena.

4.V obravnavani zadevi gre za spor glede pravilne uporabe materialnega prava. Kot navedeno sta se pritožnici že v postopku pred sodiščem na prvi stopnji, ko sta predlagali omejitev dedovanja skladno s 128. členom ZD, odpovedali vozilu A. iz razlogov, ker bi zanju predstavljalo preveliko ekonomsko breme. Sklicevali sta se na določilo 129. člena Zakona o ZD.¹ Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da se skladno s 129. členom ZD država ali občina lahko odpovesta povračilu pomoči v celoti in ne samo delno, torej ne tako, da bi sami iz zapuščine izbrali premoženje, ki jima ustreza, in tistega, ki jima ne ustreza, prepustili dedičem. Zato je njuna ugovora zavrnilo in jima v (so)last izročilo tudi navedeno vozilo.

5.Takšno materialnopravno stališče sodišča prve stopnje je napačno, zato je v izpodbijanem sklepu posledično napačna tudi odločitev glede vozila.

6.Skladno s 128. členom ZD se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti te prejete pomoči in se omejitev izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, lastnina Republike Slovenije oziroma občine. Sodna praksa je zavzela stališče, da je po 128. členu omejitev dopustna glede celotnega zapustnikovega premoženja. Zato ni zakonske podlage, da bi lahko prišlo v okviru 128. člena ZD do omejitve dedovanja le na določene pravice oziroma stvari.² Vendar pa je to dopustno na podlagi noveliranega 129. člena ZD pod tam določenimi pogoji, med drugim tudi, če bi premoženje, ki je postalo lastnina države ali občine, postalo zanjo breme ali bi zaradi upravljanja ali razpolaganja s to lastnino imela nesorazmerne stroške. Določilo prvega odstavka 129. člena ZD zato predstavlja <em>lex specialis</em> napram prvemu odstavku 128. člena ZD.

7.Ker je sodišče prve stopnje materialno pravo napačno uporabilo, se ni ukvarjalo z vprašanjem, ali sta pritožnici izkazali, da bi vozilo, če bi ga prevzeli, zanju pomenilo preveliko ekonomsko breme oziroma bi z njim imeli nesorazmerne stroške, kar sta v postopku zatrjevali.³ Navedeno okoliščino bo sodišče prve stopnje moralo v ponovljenem postopku razčistiti. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče pritožbama ugodilo ter sklep na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v povezavi s 163. členom ZD razveljavilo v izpodbijanem delu, to je v prvi in drugi alineji VI./ II. točke izreka za besedilo v delu, ki se nanaša na vozilo A., ter zadevo sodišču prve stopnje v tem delu vrnilo v ponovno obravnavanje.

8.Ni pa utemeljena pritožba Republike Slovenije, da sodišče zapustnikovega vozila ne more šteti v zapuščino, saj mu ni uspelo ugotoviti lokacije, kjer se nahaja. Odgovor na ta ugovor je podan v zadevi VSRS II Ips 44/2024, to je, da ni naloga sodišča, da ugotavlja lokacijo vozila. Če sodišče nima podatkov o uničenju vozila, potem je le to v trenutku zapustnikove smrti prešlo na dediče. Iz podatkov sodnega spisa (C4) izhaja, da je sodišče zadnje poizvedbe o vozilu napravilo 19. 1. 2022 in je bilo ugotovljeno, da je vozilo "v postopku". Stranke so na naroku obrazložile, da to zelo verjetno pomeni, da je v postopku odjave, saj že od leta 2018 ni bilo registrirano. Ob povedanem ne drži pritožbena navedba Republike Slovenije, da bi sodišče moralo zanesljivo ugotoviti ali navedeno zapustnikovo vozilo dejansko obstaja oziroma kje se nahaja. V času zaključka obravnave na prvi stopnji sodišče o uničenju vozila ni imelo podatkov, zato ga je pravilno zajelo v zapuščino. V tem delu je pritožbeno sodišče pritožbo Republike Slovenije zavrnilo in izpodbijani sklep v 3. alineji I./II. točke izreka potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v povezavi s 163. členom ZD.

9.Iz podatkov sodnega spisa in izpodbijanega sklepa izhaja, da se zapustnikova sestra C. C. dedovanju po zapustniku ni odpovedala. V primeru, da bo sodišče v ponovljenem postopku ugotovilo, da so podani pogoji po 129. členu ZD in vozila ne bo izročilo v (so)last pritožnicama, bo to premoženje ostalo na razpolago dedinji, zato je bilo treba sklep razveljaviti tudi v VII./II. točki izreka, kjer je navedeno, da dedovanje po zapustniku ne nastopi, in zadevo tudi v tem delu vrniti sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje skladno s 3. točko 365. člena ZPP v povezavi s 163. členom ZD.

10.V obravnavani zadevi je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, pritožbeno sodišče pa glede na naravo stvari in okoliščine primera samo ni moglo dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjenih pomanjkljivosti, saj bi s tem strankam vzelo pravico do pritožbe. Novo sojenje po oceni pritožbenega sodišča tudi ne bo povzročilo hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (355. člen ZPP v povezavi s 163. členom ZD).

-------------------------------

1Gre za novelirani 129. člen po ZD-C.

2Primerjaj VSL sklep I Cp 57/2023.

3Pri tem iz podatkov sodnega spisa (C4) izhaja, da je vozilo starejše, prva registracija je bila izvedena konec leta 2004.