Jedro

Pravila ZFPPIPP operacionalizirajo načelo absolutne prednosti v stečajnem postopku z ureditvijo v tretjem odstavku 373. člena ZFPPIPP, po katerem se družbenikom izplačajo deli razdelitvene mase, ki ostane po poplačilu vseh terjatev upnikov. Terjatev do izplačila deleža ostanka razdelitvene mase nastane, če unovčeno premoženje družbe (v stečajnem ali likvidacijskem postopku) zadošča za poplačilo vseh terjatev upnikov družbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom načrt poteka stečajnega postopka spremenilo tako, kot je navedeno v upraviteljevem predlogu spremembe načrta poteka stečajnega postopka z dne 26. 3. 2025 (PD 55), ki je sestavni del izreka tega sklepa in je bil objavljen hkrati z objavo tega sklepa.

2.Zoper navedeni sklep je vložil pravočasno pritožbo družbenik izbrisane pravne osebe A. A. Uveljavljal je vse dopustne pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, podrejeno pa, da izpodbijani sklep ustrezno spremeni.

3.Stečajni upravitelj je na pritožbo odgovoril. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je 24. 10. 2023 začelo stečajni postopek nad najdenim premoženjem pravne osebe, družbe B., d. o. o., ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije po 440. členu ZFPPIPP. Iz predloga za začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe, ki ga je vložil družbenik te družbe A. A., je razvidno, da je bila izbrisana pravna oseba B., d. o. o., imetnica 197.978 delnic družbe C. – U STEČAJU s sedežem v Republiki Srbiji. Nad družbo C. – U STEČAJU poteka stečajni postopek pred Gospodarskim sodiščem v Novem Sadu poteka pod opr. št. St 00/2016. Iz predloga je nadalje razvidno, da delnice družbe C. – U STEČAJU predstavljajo naknadno najdeno premoženje družbe B., d. o. o.

6.Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sklenilo, da bo šele po končni razdelitvi upnikom v stečajnem postopku nad družbo C. – U STEČAJU znano premoženje, do katerega imajo upravičenje nekdanji delničarji te družbe, med katerimi je bila tudi družba B., d. o. o. Šele po opravljeni končni razdelitvi upnikom bo namreč znan morebitni presežek sredstev v stečajni masi družbe C. – U STEČAJU, ki bo v ustrezno sorazmernem delu, glede na nekdanje lastništvo delnic, predstavljal stečajno maso v predmetnem postopku.

7.Pritožnik v pritožbi kot bistveno napada ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obseg stečajne mase v tem postopku (St 0000/2023) odvisen od poteka stečajnega postopka v povezani zadevi, to je v tujem insolvenčnem postopku, ki se pred Gospodarskim sodiščem v Novem Sadu vodi pod opr. št. St 00/2016. Meni, da sodišče prve stopnje tega stališča ni obrazložilo. Pritožniku se zastavlja vprašanje, zakaj delnic izdajatelja družbe C. – U STEČAJU ni mogoče razdeliti med družbenika izbrisane družbe v tem postopku oziroma zakaj bi jima bilo mogoče razdeliti samo denarna sredstva, ki bodo v tujem insolvenčnem postopku pripadala izbrisani družbi kot delničarju te družbe, kot tudi, zakaj je za predmetni postopek sploh potrebno unovčiti stečajno maso v tujem insolvenčnem postopku. Pritožnik navaja, da je bila izbrisana pravna oseba ob izbrisu imetnik vrednostnih papirjev izdajatelja C. – U STEČAJU, ki še vedno obstajajo, saj so vpisane v srbski centralni register vrednostnih papirjev in predstavljajo pozneje najdeno premoženje izbrisane družbe. Po srbskem pravu namreč delnice z začetkom stečajnega postopka ne prenehajo, temveč vrednostni papirji prenehajo šele po zaključenem stečajnem postopku nad izdajateljem.

8.Glede na pritožnikova vprašanja in pomisleke je treba najprej pojasniti, da velja na podlagi spoznanj poslovnofinančne stroke glede interesov različnih družbenih skupin naslednja usmeritev: „Načelo absolutne prednosti uveljavlja ti vrednostni usmeritvi, ki izhajata iz spoznanj poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjemov o konkurenci interesov upnikov in družbenikov: 1) Dokler je družba kratkoročno in dolgoročno plačilna sposobna, je pri njenem poslovanju prevladujoč interes lastnikov. Tudi ko je družba kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna, interesov njenih lastnikov (družbenikov oziroma delničarjev) ni dovoljeno uresničevati na škodo interesov upnikov. Ta vrednostna usmeritev izhaja iz načela ohranjanja kapitala, ki je v ZGD-1 operacionalizirano s številnimi pravnimi pravili, ki preprečujejo, da bi družba z izplačili družbenikom ogrozila interese upnikov. 2) Ko pa družba postane dolgoročno plačilno nesposobna ali celo že trajneje nelikvidna, stopijo v ospredje interesi upnikov, ki postanejo nadrejeni interesom družbenikov.„1 Takšna usmeritev izhaja tudi iz odločb Ustavnega sodišča RS.2

9.Pravila ZFPPIPP operacionalizirajo načelo absolutne prednosti v stečajnem postopku z ureditvijo v tretjem odstavku 373. člena ZFPPIPP, po katerem se družbenikom izplačajo deli razdelitvene mase, ki ostane po poplačilu vseh terjatev upnikov. Na podlagi abstraktnega korporacijskega premoženjskega upravičenja, to je pravice do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe (tretja alineja drugega odstavka 176. člena ZGD-1), lahko nastane konkretno upravičenje, to je terjatev do izplačila deleža ostanka razdelitvene mase. Ta terjatev nastane, če unovčeno premoženje družbe (v stečajnem ali likvidacijskem postopku) zadošča za poplačilo vseh terjatev upnikov družbe. Njena višina se določi na podlagi višine zneska unovčenega premoženja, ki ostane po poplačilo vseh terjatev upnikov. To pomeni, da se ta terjatev v stečajnem postopku iz razdelitvene mase v skladu z načelom absolutne prednosti poplača kot terjatev zadnjega (najnižjega) vrstnega reda.3

10.Načelo absolutnih prednosti (v nadaljevanju NAP) se je razvilo iz ameriškega stečajnega zakona (angl. US bankruptcy law), njegov razvoj sega v obdobje 19. stoletja.4 Omenjeno načelo določa, da se morajo sredstva ali vrednost družbe ne glede na vrsto postopka bodisi v likvidaciji bodisi v reorganizaciji deliti, kot določuje NAP, pri katerem velja, da morajo biti najprej v celoti poplačani vsi upniki, šele nato lahko delničarji družbeniki obdržijo deleže.5

11.Pritožnik se je v dopolnitvi predloga za začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe skliceval na določbo 147. člena Zakona o stečaju (Službeni glasnik Republike Srbije, št. 104/2009 s spremembami), iz katerega izhaja, da v primeru, ko so v stečajnem postopku, pred zaključno razdelitvijo ali med zaključno razdelitvijo, v polni višini poplačane terjatve upnikov v celoti s pripadajočimi obrestmi skladno temu zakonu, stečajni upravitelj preostali presežek stečajne mase ter morebitno neunovčeno premoženje stečajnega dolžnika razdeli družbenikom, skladno s pravili postopka likvidacije. Tako izhaja tudi iz pravnega mnenja, ki ga je priložil predlogu.6

12.Iz navedenega je zato mogoče skleniti, da tudi po srbskem pravu velja, da je treba iz stečajne mase najprej in v celoti poplačati upnike, morebitni preostanek pa se nameni za razdelitev družbenikom (delničarjem). Zaradi začetka stečajnega postopka nad družbo C. – U STEČAJU delnice srbske družbe ne predstavljajo stečajne mase7 stečajnem v postopku po 443. členu ZFPPIPP, ki se vodi nad premoženjem izbrisane pravne osebe (B., d. o. o.), temveč je to morebitna terjatev do izplačila deleža ostanka razdelitvene mase v stečaju nad srbsko družbo. Poplačilno upravičenje, ki ga vključuje korporacijska terjatev, se podredi tako, da se lahko poplača šele po poplačilu vseh terjatev, ki izvirajo iz obligacijskih razmerij njihovih imetnikov z družbo. Kdaj, kaj oziroma ali sploh bodo nekdanji lastniki družbe C. – U STEČAJU (katere delničar je bila tudi družba B., d. o. o.) iz preostanka stečajne mase srbske družbe prejeli kakšno premoženje, je torej odvisno od poteka stečajnega postopka nad družbo C. – U STEČAJU, ki se vodi pred gospodarskim sodiščem v Novem Sadu pod opr. št. St 00/2016. Takšno stališče je nujna posledica načela absolutnih prednosti, ki je operacionalizirano tudi v srbskem stečajnem pravu. Navedeno velja ne glede na to, ali so delnice z začetkom stečajnega postopka prenehale, ali (še) ne. Prav tako iz navedenega razloga ni bistveno, ali so bile delnice izbrisane iz srbskega Centralnega registra vrednostnih papirjev, ali (še) ne. Nujni pogoj za izpeljavo stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe je zato (dokončna) ugotovitev obsega premoženja izbrisane pravne osebe, ta pa je odvisna od poteka stečajnega postopka nad družbo C. – U STEČAJU. Iz navedenega razloga delnic srbske družbe ni mogoče razdeliti med družbenika izbrisane družbe.

13.Za stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe se smiselno uporablja pravila ZFPPIPP o stečajnem postopku nad pravno osebo (drugi odstavek 443. člen ZFPPIPP). Šele po poplačilu upnikov v stečajnem postopku nad družbo C. – U STEČAJU ter po morebitni razdelitvi preostanka premoženja delničarjem te družbe, bo mogoče ugotoviti obseg stečajne mase, vključno s podatki o vrednosti stečajne mase in premoženju, ki jo sestavlja (smiselno 1. točka drugega odstavka 294. člena ZFPPIPP).8

14.S temi pojasnili je bilo smiselno odgovorjeno tudi na druga pritožnikova vprašanja. Ne gre torej za predhodno vprašanje, ki bi ga lahko rešilo stečajno sodišče v tem postopku. Prav tako se v predmetnem postopku ne ugotavlja vrednost stečajne mase v tujem insolvenčnem postopku.9

15.Če se med potekom stečajnega postopka pokaže, da zaradi vzrokov, ki ne izvirajo s področja upravitelja, dejanj v zvezi z unovčenjem premoženja stečajnega dolžnika ni mogoče opraviti v rokih, določenih v načrtu poteka stečajnega postopka, sodišče na predlog upravitelja in na podlagi mnenja upniškega odbora spremeni načrt poteka stečajnega postopka (tretji odstavek 321. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju; ZFPPIPP).

16.Kot izhaja iz obrazložitve v izpodbijanem sklepu je upravitelj v predlogu spremembe načrta poteka stečajnega postopka predvidel, da bo obseg stečajne mase znan v novembru 2025, končanje postopka pa je predvidel za marec 2026. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je, glede na stanje postopka, s tem ustrezno upošteval čas, ki je običajno potreben za izvedbo opravil v postopku. Pojasnilo je tudi, da v kolikor bi se izkazalo, da bo stečajni postopek pred gospodarskim sodiščem v Novem Sadu potekal hitreje, to ni ovira, da upravitelj ne bi že prej opravil potrebnih opravil v tem postopku.

17.Pritožnik neutemeljeno napada tudi te navedbe sodišča prve stopnje. Kot je bilo že navedeno je trajanje predmetnega postopka odvisno od poteka stečajnega postopka nad družbo C. – U STEČAJU, ki se vodi pred gospodarskim sodiščem v Novem Sadu pod opr. št. St 00/2016. Pri opredelitvi rokov v spremembi načrta poteka stečajnega postopka gre torej zgolj za oceno stečajnega upravitelja, ki jo je sodišče prve stopnje sprejelo. Kot je sodišče prve stopnje že zapisalo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, pa to ni ovira, da upravitelj ne bi opravil potrebnih opravil v tem postopku že prej, če bi se izkazalo, da bo stečajni postopek pred Gospodarskim sodiščem v Novem Sadu potekal hitreje. Glede na to, da gre zgolj za oceno, obrazložitev sodišča prve stopnje zadošča.

18.Uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Izpodbijani sklep je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

----------------------

1N. Plavšak v E-paket Ins, s komentarjem, urejeno sodno prakso in vzorci, komentar člena 359, točka 10.20.1.4. Podreditev plačila terjatev družbenikov iz korporacijskega razmerja z družbo na podlagi načela absolutne prednosti.

2Tako npr. odločba US RS št. U-I-107/21-16, tč. 9 do 11, op. 5 in 6. Prav tako odločba Ustavnega sodišča U-I-151/24-14, tč. 9 in 10.

3N. Plavšak v E-paket Ins, s komentarjem, urejeno sodno prakso in vzorci, točka 10.20.3.2. Nastanek in poplačilo terjatve družbenika do sorazmernega dela ostanka razdelitvene mase.

4K. Ovsenik, Načelo absolutnih prednosti, magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta Ljubljana, junij 2019, str. 4.

5Prav tam.

6Pravno mnenje odvetnika D. D. z dne 22. 9. 2023 podaja odgovor na vprašanje. „Kaj se zgodi z viškom stečajne mase, v primeru, ko so poplačani vsi upniki v celoti, ostane pa presežek sredstev?“ V odgovoru na to vprašanje povzame citirano določbo 147. člena Zakona o stečaju.

7Primerjaj 224. člen ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom 443. člena ZFPPIPP.

8Kot je bilo navedeno že v sklepu o določitvi načrta poteka stečajnega postopka z dne 11. 4. 2024, te informacije v času priprave otvoritvenega poročila, še niso bile na voljo, kot je stečajni upravitelj pojasnil v točki 3.1.1 navedenega poročila.

9V točki 1 in 3. obrazložitve izpodbijanega sklepa so bile povzete navedbe stečajnega upravitelja, zato ne gre za nosilne razloge izpodbijanega sklepa. Te izhajajo iz točke 4 sklepa sodišča prve stopnje.