Jedro

Vezanost na zahtevek velja tudi glede pravice izvedenca do nagrade za svoje delo in do povrnitve stroškov v zvezi z delom, zato sodišče izvedencu ne more priznati več stroškov, kot jih je sam zahteval.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odmerilo izvedencu M. D. za podano izvedensko mnenje nagrado in nadomestilo za stroške v skupnem znesku 265,07 EUR ter v sklepu odločilo tudi, da je od tega zneska potrebno obračunati in izplačati 6 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, plačilo skupaj 280,97 EUR pa izvršiti iz vnaprej založenega predujma. V presežku za znesek 32,31 EUR je zahtevek kot neutemeljen zavrnilo.

Izvedenec se je zoper sklep pritožil, ker je sodišče nedosledno uporabilo določila Pravilnika o sodnih izvedencih in cenilcih. Za študij spisa je priznalo zahtevanih 150 točk, četudi Pravilnik za opravljen obseg dela predvideva 200 točk. Za izdelavo mnenja pa je od zahtevanih 500 točk priznalo 400 točk, ker je mnenje opredelilo kot nezahtevno. Izvedenec temu nasprotuje, ker je mnenje jasno, kratko in nedvoumno in kot tako v pomoč za hitro in učinkovito delo sodišča, nadalje, in zato, ker utemeljitev v mnenju ni moč šteti za manj zahtevne, saj jih lahko izdela le strokovnjak s potrebnim znanjem in izkušnjami. Manjši fizični obseg mnenja pa je upošteval pri znižanju predvidene postavke, ki je v pravilniku ovrednotesna s 600 točkami. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi in ugodi zahtevku za priglašene stroške.

Pravdni stranki na pritožbo nista odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Izvedenec v pritožbi ni navedel, iz katerih pritožbenih razlogov izpodbija sklep sodišča prve stopnje. Iz vsebine pritožbe pa je razbrati, da smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava (3. tč. 338. čl. ZPP). Izvedenec ima pravico do povračila stroškov za izvedensko delo in do nagrade za to delo, kakor tudi do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče ter do povračila izgubljenega zaslužka (I. odst. 249. čl. Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Sodišče mora s sklepom odmeriti stroške za izvedenca ter odrediti, da se znesek plača iz predujma. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v skladu z določbo III. odst. 242. čl. ZPP to tudi storilo. Glede na stroškovnik, ki ga je izvedenec izdal 3.3.2008, je sodišče prve stopnje izvedencu povsem v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS št. 7/02 s spremembami do 71/07; v nadaljevanju: pravilnik) odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške. Za študij spisa je izvedencu priznalo 150 točk, kolikor jih je tudi priglasil. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da pravilnik predvideva za opravljen obseg dela 200 točk, saj mora sodišče tudi pri odločanju o priznanju stroškov izvedencu upoštevati načelo dispozitivnosti in izvedencu ne sme priznati več stroškov, kot je sam zahteval. V pravdnem postopku namreč sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov (I. odst. 2. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Pravilnik v 45. členu določa, da pripada izvedencu oziroma cenilcu za študij spisa nagrada 100 točk pri obsegu do 50 strani in nagrada 200 točk pri obsegu nad 50 do 200 strani. Ob pravilni uporabi pravilnika bi zato moralo sodišče prve stopnje od priglašenih 150 točk izvedencu priznati le 100 točk, saj nagrade v višini 150 točk pravilnik v tem členu ne določa. Ker pa se je zoper sklep pritožil samo izvedenec, sodišče druge stopnje ne sme spremeniti sklepa v njegovo škodo (359. čl. ZPP). Prvi odstavek 47. člena pravilnika določa, da pripada izvedencu oziroma cenilcu za pisno izdelavo izvedenskega mnenja: 1. za manj zahtevnega 400 točk, 2. za zahtevnega 600 točk, 3. za zelo zahtevnega 900 točk in 4. za izjemno zahtevnega 1000 točk. Nagrada v višini 500 točk ni predpisana. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je izvedenec v stroškovniku navedel le, da zahteva za izdelavo mnenja nagrado v višini 500 točk, zato je pravilna obrazložitev prvostopenjskega sodišča, da zahtevka v tem delu ni posebej opredelil. Sodišče prve stopnje je glede na določbo 47. čl. pravilnika pravilno odločilo, da je izvedenec upravičen le do nagrade v višini 400 točk za izdelavo izvedenskega mnenja. Tudi v primeru, da bi bil izvedenec navedel razloge, zakaj je upravičen do nagrade v višini 500 točk, mu sodišče nagrade v tej višini ne bi moglo priznati, ker bi lahko priznalo le nižje določeno, to je nagrado v višini 400 točk. Pravilnik namreč ne določa, da se lahko prizna tudi vmesno število točk, torej med 400 in 600 točkami, kot je določeno v 47. členu pravilnika.

Ker ni podan niti uveljavljeni pritožbeni razlog niti niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (II. odst. 350. čl. ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. v zv. s 353. čl. in 366. čl. ZPP).