Jedro

Možnost neposrednega postavljanja vprašanj izvedencem ob zaslišanju izvedencev je bila zagotovljena tudi nasprotnemu udeležencu. S tem, ko je sodišče na navedeni način pripombe nasprotnega udeleženca obravnavalo, je ustrezno varovalo njegovo pravico do izjave in na ta način tudi obravnavalo siceršnje njegove navedbe in izpoved. Nestrinjanje nasprotnega udeleženca z izvedenskimi mnenji oziroma z odločitvijo sodišča ne pomeni, da nasprotni udeleženec ni imel možnosti vpliva na odločitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (sodišče) nasprotnega udeleženca postavilo pod skrbništvo na področju upravljanja premoženja, sklepanja pravnih poslov in finančnih zadev, razen tistih, ki pomenijo razpolaganje z denarnim zneskom do največ 300 EUR na mesec (s katerim lahko nasprotni udeleženec samostojno razpolaga), udejstvovanja v sodnih in upravnih postopkih ter skrbi za njegovo osebnost (I. točka izreka). Za skrbnico mu je postavilo mati A. A. (II. točka izreka) in ji določilo skrbniške obveznosti1 (III. točka izreka). Odločilo je tudi, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep se je po pooblaščencu pravočasno, v celoti in iz vseh predvidenih pritožbenih razlogov pritožil nasprotni udeleženec. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za postavitev pod skrbništvo kot neutemeljen zavrne, oziroma sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločitev sodišču prve stopnje.

Trdi, da je sodišče odločalo o uvedbi postopka po uradni dolžnosti na podlagi pomanjkljivega in nepopolnega predloga centra za socialno delo (CSD). Iz sklepa o uvedbi postopka ni mogoče razbrati niti, kako, če sploh, njegov bolezenski okvir vpliva na njegovo poslovno sposobnost ter zakaj, če sploh, je treba začeti s predmetnim postopkom. Sodišče je vodilo postopek za postavitev pod skrbništvo, čeprav dejstva o že nastali škodi ali resnem ogrožanju nasprotnega udeleženca na premoženjskem pravnem področju ali širše niso bila izkazana. Ni dovolj, da je razsodnost osebe znatno okrnjena. Psihofizično stanje se mora izkazovati v neposredni, konkretni ogroženosti pravic in koristi te osebe ter v konkretnih okoliščinah, iz katerih je razvidno, katerih zadev ta ne more več sama urejati. To je v konkretnem primeru izostalo. Sklepa se ne da preizkusiti. Podana je kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Sodišče se z zaslišanjem nasprotnega udeleženca in prič ni prepričalo, ali je nasprotni udeleženec sposoben skrbeti zase, temveč je takoj na začetku postopka postavilo izvedenca psihiatrične stroke. Naloga izvedenca ni, da namesto predlagatelja in brez ustreznih navedb sam ugotavlja dejanske okoliščine življenja nasprotnega udeleženca. Informativnih dokazov ni dopustno izvajati. S postavljenimi izvedenci so se oblikovale in povzele trditve o pravno relevantnih dejstvih, na kar pa sam nasprotni udeleženec ni imel nikakršnega vpliva, čeprav je vsa tri izvedenska mnenja argumentirano izpodbijal. Gre za vnaprejšnjo dokazno oceno in prejudiciranje predmetne zadeve, kršeno je bilo načelo kontradiktornosti in zagrešena bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Brez predhodnih trditev je sodišče samo je ugotavljalo pravno relevantna dejstva in neenako obravnavalo nasprotnega udeleženca. To pa pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 7. člena in 212. členom ZPP ter 243. členom ZPP, ki je v tem primeru vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa in kršitev z Ustavo Republike Slovenije (URS) zajamčene pravice do enakega varstva pravic iz 22., 23. in 25. člena URS.

Iz spisa je razvidno, da je nasprotni udeleženec skozi celoten postopek izrecno nasprotoval odvzemu poslovne sposobnosti in tudi postavitvi pod skrbništvom. Obrazloženo in dokazno podprto je ugovarjal in nasprotoval vsem razlogom, ki jih je predlagatelj CSD navedel v predlogu. Navedbam nasprotnega udeleženca predlagatelj CSD tekom postopka ni ugovarjal oziroma jih prerekal, jim nasprotoval in jih z ničemer ni ovrgel. Ob upoštevanju določbe 214. člena ZPP za neprerekana dejstva tudi v nepravdnem postopku velja, da se štejejo za priznana. Priznanih dejstev ni dopustno dokazovati. Vključiti jih je treba v podlago odločbe. Ker sodišče tega ni storilo, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 214. členom ZPP, ki je v tem primeru vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Ugovore nasprotnega udeleženca je sodišče prezrlo, dokazna ocena navedb nasprotnega udeleženca je pomanjkljiva in neobrazložena. Zato je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ta kršitev pa je podana tudi zato, ker udeleženci niso bili enakovredno obravnavani, s čimer pa je sodišče nasprotnemu udeležencu kršilo tudi ustavno pravico iz 22., 23. in 25. člena URS.

Bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 7., 8., 212. in 257. do 263. členom ZPP, absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in kršitve ustavnih pravic iz 22., 23. in 25. člena URS pa so podane, ker sodišče navedb in izpovedi nasprotnega udeleženca v izpodbijani sklep ni povzelo, vsebinsko jih ni obravnavalo, dokazno jih ni ocenilo in jih tako brez obrazložitve ni upoštevalo. Nasprotnega udeleženca je dvakrat zaslišalo, iz izpodbijanega sklepa pa ni razvidno, da bi si sodišče o njem ustvarilo kakšen vtis, še manj, da bi opravilo celovito psihološko oceno njegovega pričanja. Pooblaščenec nasprotnega udeleženca dodaja svoja opažanja o nasprotnem udeležencu, ki jih je zaznal na navedenih narokih in jih sodišče ni upoštevalo.

Izvedenci so v svojih mnenjih podali zaključke, ki nimajo osnove v dejanskih dogodkih obravnavanega primera in so svoje ugotovitve glede nasprotnega udeleženca postavili na hipotetični ravni. Osnovna teza vsem štirim izvedeniškim mnenjem je, da ima nasprotni udeleženec shizofrenijo. Zaključki izvedencev nimajo osnove v dejanskih dogodkih in nasprotnemu udeležencu onemogočajo presojo njihove dokazne vrednosti. Ugotovitve, da nasprotni udeleženec zaradi duševne bolezni ni sposoben v celoti sam skrbeti za svoje pravice in koristi so hipotetične. Izvedenci niso enotni, kateri tip shizofrenije ima nasprotni udeleženec. Če se tipi shizofrenije med seboj razlikujejo, očitno to ni nepomembno. Razlogi izpodbijanega sklepa so si v tem delu nasproti sami s seboj in s podatki spisa. Izvedenci so iz spisa selektivno izbirali določene podatke iz življenjskih okoliščin nasprotnega udeleženca, druge pa zanemarili in jih nato vzročno povezali z opredeljeno obliko shizofrenije. Iskali so zgolj elemente, ki bi njihovo stališče lahko podprlo, prezrli pa vse, kar bi lahko to njihovo stališče zanikalo, ter nato zgolj na abstraktno teoretični ravni interpretirali stanje pri nasprotnem udeležencu. Opisa funkcioniranja nasprotnega udeleženca skozi posamezna obdobja brez pojasnila niso upoštevali. Noben od psihiatrov v svojem mnenju in njegovih dopolnitvah ni zapisal ali ob zaslišanju izjavil, da bi ob osebnem pregledu imel nasprotni udeleženec halucinacije, blodnje, motnje mišljenja, težave v čustvovanju, govoru in motoričnem delovanju, kar vse so klasični simptomi shizofrenije. Prav tako ni noben izvedenec v mnenju zapisal, da bi v času pregleda nasprotni udeleženec ne zmogel tvorne komunikacije, da je imel motnje spomina, da je bil časovno in prostorsko neorientiran, nesposoben izražanja, podajanja in povezovanja podatkov ali imel kakšne druge podobne ovire. Vse to pod vprašaj postavlja drastičen ukrep sodišča. Nasprotni udeleženec je mnenje izvedenca C. C. izpodbijal z lastno angažiranim izvedencem dr. B. B., ki je ugotovil številne nepravilnosti, sodišče pa kljub temu preizkusa rezultatov opravljenih psiholoških testov dr B. B. ni omogočilo, teze o nepravilnosti mnenja C. C. ni obravnavalo in je s tem kršilo načelo kontradiktornosti.

Nesposobnost osebe, da sama skrbi zase, za svoje pravice ter koristi, je določen pravni pojem - standard, ki ga je potrebno napolniti v vsakem primeru posebej. Sodišče pa je le pavšalno ocenilo, da so z gotovostjo dokazani vsi potrebni pogoji in zaključek o nesposobnosti nasprotnega udeleženca, da sam skrbi za svoje pravice in koristi utemeljilo z ugotovitvami v postopku angažirane izvedenke. S tem pa kriteriju obrazložene sodne odločbe ni zadoščeno. Konkretna dejanja nasprotnega udeleženca sploh niso bila zatrjevana in zato zaključki izvedenke D. D. nimajo osnove v dejanskih dogodkih obravnavanega primera. Odločitev sodišča, ki temelji na tem mnenju je zato izven trditvene podlage. Ocena sodišča, da je mnenje izvedenke jasno, natančno, prepričljivo in v vsem potrjeno pa je neutemeljena in neobrazložena. Ker navzven vidna ravnanja in dejanja nasprotnega udeleženca, ki bi pomenila konkretno neposredno nevarnost in konkretno ogrožanje njegovih pravic in koristi (na primer konkreten nastanek škode, samopoškodovanje, ogrožanje življenja drugih, konkreten primer zmanipuliranosti osebe, nerazumno trošenje večjih vsot denarja, prodaja edinega doma, kverulanstvo in podobno) niso zatrjevana in še manj ugotovljena, izvedenci niso mogli izvora za takšna ravnanja iskati v duševni bolezni nasprotnega udeleženca. Glede na izkazano dosedanje normalno funkcioniranje nasprotnega udeleženca, ki ostaja v mejah svobode ravnanja (35. člen URS), ugotovitve sodišče, da je nasprotnemu udeležencu diagnosticirana psihotična bolezen, da je brezposeln, da mu stroške plačuje mati, da je socialno nedružaben, da ne prejema socialne pomoči države, da opušča zdravila in drugo2, ne zadostujejo za postavitev nasprotnega udeleženca pod skrbništvo. Neutemeljeno in nelogično je tudi, da omejitve, ki jih prinaša izpodbijani sklep, ne pomenijo za nasprotnega udeleženca nobene spremembe. Nasprotnega udeleženca se nedopustno in za vsako ceno skuša postaviti pod skrbništvo, s čimer se posega v njegovo pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena URS) in v pravico do varstva duševne integritete (45. člen URS). Ker sodišče ni upoštevalo in vsebinsko obravnavano zatrjevanih okoliščin na strani nasprotnega udeleženca, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 7., 8., 212. in 243. do 256. členom ZPP, ki je v tem primeru vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa in absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kršene pa so mu bile s tem tudi ustavne pravice iz 22., 23. in 25. člena URS.

Sodišče z izpodbijanim sklepom ni odločilo o stroških postopka, čeprav mora sodišče o tem odločati v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek pred njim (četrti odstavek 163. člena ZPP). Ker sodišče tega ni storilo, izpodbijanega sklepa ne bi smelo izdati in je posledično nepravilen in nezakonit. 3. Na pritožbo udeleženci niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V predmetni zadevi je sodišče 2. 10. 2018 s strani CSD prejelo pobudo za odvzem poslovne sposobnosti nasprotnemu udeležencu. Sklep o uvedbi postopka zaradi odvzema poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti je sodišče nato izdalo 9. 10. 2018 na podlagi tretjega odstavka 45. člena takrat veljavnega Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Ker je 15. 4. 2019 začel veljati Družinski zakonik (DZ), ki ne pozna več odvzema poslovne sposobnosti, temveč je institut nadomestil s postavitvijo odrasle osebe pod skrbništvo, je sodišče glede na določbe novega Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) postopek zaključilo po ZNP, pri tem pa uporabilo materialno pravne določbe DZ o postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo.

6. Tretji odstavek 45. člena ZNP je določal, da sodišče prične postopek za odvzem poslovne sposobnosti, če izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerih je treba določeni osebi odvzeti poslovno sposobnost. Za te okoliščine je sodišče izvedelo na podlagi pobude CSD. Pritožba v celoti spregleda, da predmetni postopek ni bil uveden na podlagi predloga CSD, temveč je CSD podal le pobudo in zato v postopku tudi nima položaja predlagatelja. Vsa pritožbena navajanja, da je predlog predlagatelja CSD nepopoln in pomanjkljiv, da predlagatelj ni prerekal navedb nasprotnega udeleženca, in se zato štejejo za priznane, da je sodišče odločalo mimo predloga predlagatelja in nasprotnega udeleženca s tem postavilo v neenak položaj, so zato neutemeljena.

7. Sodišče je pred izdajo sklepa o uvedbi postopka po uradni dolžnosti razpolagalo z mnenjem strokovne osebe - zdravnice psihiatrinje iz Univerzitetne psihiatrične klinike ... (UPK) dr. E. E., dr. med., spec. psih. Na podlagi mnenja se je sodišče seznanilo, da nasprotni udeleženec trpi za duševno boleznijo (paranoidno shizofrenijo), da zaradi posledic te bolezni ni sposoben samostojno opravljati s svojim premoženjem in skrbeti za svoje pravice in koristi ter odločati v svojo korist, da se zaradi navedene bolezni zdravi že od leta 1997, da je bil že dvakrat hospitaliziran, obe hospitalizaciji pa sta bili povezani z opustitvijo ali nerednim jemanjem predpisane terapije, da je zdravljenje samovoljno opustil, da ni zaposlen, da nima urejenih socialnovarstvenih dodatkov, da odklanja pomoč CSD, da je zanj za časa življenja vse premoženjske in druge zadeve urejal oče, da je nasprotni udeleženec pred hospitalizacijo v UKPL meseca julija 2018, nekaj dni, dokler na poziv sosedov ni intervenirala policija, živel v stanovanju z mrtvim očetom, da nasprotni udeleženec po očetovi smrti nima uvida v nastalo situacijo in v dolgoročne posledice upravljanja svojega premoženja, da ne more odločati tako, da bi ravnal v svojo korist. Glede na takšno mnenje, ki ga je podala strokovna oseba in ga je podprl tudi CSD kot skrbstveni organ, katerega dolžnost je varovati pravice in koristi posameznikov, je imelo sodišče tudi po oceni pritožbenega sodišča zadostno osnovo za izdajo sklepa o uvedbi postopka za odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti. Navedbam CSD sodišče ni zgolj sledilo, temveč jih je preverilo z izvedenskim mnenjem dr. E. E. Glede na tretji odstavek 45. člena ZNP v tej fazi postopka tudi ne gre za kontradiktoren postopek oziroma sodišče ni bilo dolžno nasprotnemu udeležencu že pred izdajo sklepa o začetku postopka omogočiti, da uveljavi pravico do izjave.3 Zato očitek pritožbe, da bi moralo sodišče pred izdajo sklepa o uvedbi postopka zaslišati še nasprotnega udeleženca in priče, ni utemeljen.

8. Svojo odločitev za izdajo sklepa o uvedbi postopka po uradni dolžnosti je sodišče tudi skrbno in prepričljivo obrazložilo. Navedlo je konkretne okoliščine, ki naj bi bistveno vplivale na sposobnost nasprotnega udeleženca skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Razlogi, ki utemeljujejo sklep o njihovem verjetnem obstoju tudi nedvomno izhajajo iz izvedenskega mnenja dr. E. E. Zato so neutemeljene tudi pritožbene trditve, da sodišče svoje odločitve ni obrazložilo.

9. Zmotno je tudi stališče pritožbe, da je v predmetnem postopku sodišče s postavitvijo izvedencev in njihovimi mnenji pridobilo informativni dokaz. Tako imenovani informativni ali poizvedovalni dokaz, pri katerem manjkajo dejanske navedbe in ki naj se izpelje zato, da bo šele njegova izvedba dala podlago za trditve, ni dovoljen.4 Vendar v obravnavani zadevi postavitev izvedencev ni bila potrebna zaradi dopolnjevanja dejanskih navedb (ali temu namenjena), kot zmotno meni pritožba. Sodišče je izvedence postavilo zaradi ugotavljanja dejstev, od katerih je odvisna odločitev o odvzemu poslovne sposobnosti, saj se ob sami uvedbi postopka teh dejstev še ni ugotavljalo.

10. Sodišče tudi ni naredilo vnaprejšnje dokazne ocene. Do vnaprejšnje dokazne ocene lahko pride, ko sodišče določene dokazne predloge v naprej zavrne kot nepotrebne, ker oceni, da so drugi dokazi zadostni za ugotovitev spornega dejstva. Sodišče pa je za ugotovitev, ali pri nasprotnemu udeležencu relativno trajno okrnjena zmožnost razsojanja in ali so zaradi tega resno in otipljivo ogrožene kakšne njegove konkretne pravice in koristi premoženjske ali nepremoženjske narave ter ali te ogrozitve ni mogoče odvrniti z mehkejšimi ukrepi kot s skrbništvom, torej, ali obstajajo razlogi za postavitev pod skrbništvo (oziroma prej za odvzem poslovne sposobnosti) postavilo tri izvedence (izvedenca psihiatrične stroke dr. F. F., izvedenca klinične psihologije odraslih C. C. in izvedenko psihiatrične stroke dr. D. D.), jih tudi zaslišalo ter zaslišalo nasprotnega udeleženca in njegovo mati. S tem, ko je svojo odločitev oprlo na izvedenska mnenja, pa odločitve tudi ni prejudiciralo, kot zmotno trdi pritožba.

11. Pritožba sodišču neutemeljeno očita, da bi moralo v sklep povzeti navedbe, izpoved in pripombe nasprotnega udeleženca na izvedenska mnenja. Sodišče je vse obširne pripombe nasprotnega udeleženca na vsa izvedenska mnenja obravnavalo, izvedencem naložilo glede na pripombe dopolnitve mnenj in še z neposrednim zaslišanjem izvedencev razčistilo nejasnosti. Možnost neposrednega postavljanja vprašanj izvedencem ob zaslišanju izvedencev je bila zagotovljena tudi nasprotnemu udeležencu. S tem, ko je sodišče na navedeni način pripombe nasprotnega udeleženca obravnavalo, je ustrezno varovalo njegovo pravico do izjave in na ta način tudi obravnavalo siceršnje njegove navedbe in izpoved. Nestrinjanje nasprotnega udeleženca z izvedenskimi mnenji oziroma z odločitvijo sodišča ne pomeni, da nasprotni udeleženec ni imel možnosti vpliva na odločitev.

12. Sodišče kontradiktornosti ni kršilo, ker izvedencu klinične psihologije za odrasle C. C. ni naložilo, da uporabljeni psihodiagnostični material posreduje dr. B. B., ki ga je nasprotni udeleženec angažiral za svojega pomočnika. Dr. B. B. ni izvedenec s področja klinične psihologije odraslih, temveč preiskovalne psihologije, ki predstavlja drugo področje izvedenskega dela5, za katerega pa sodišče v tem postopku ni rabilo pomoči izvedenca. To je tudi razlog, da je izvedenec C. C. odklonil sodelovanje z njim, nikakor pa ni odklonil sodelovanja z izvedencem klinične psihologije. Predloženega mnenja izvedenca dr. B. B. sodišče tudi ni moglo upoštevati, ker ga je nasprotni udeleženec predložil v pomanjkljivi kopiji. Zato tudi pritožbeno sodišče ne odgovarja na navedbe pritožbe, ki se nanašajo na vsebino tega mnenja.

13. V skladu s prvim odstavkom 262. člena DZ sodišče osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, postavi pod skrbništvo in ji imenuje skrbnika. Ni dvoma, da je nasprotnemu udeležencu škoda zaradi opustitve medikamentalne terapije na zdravju že nastala. Zanesljivo je ugotovljeno, da je njegovo duševno zdravstveno stanje kronificirano. Glede na njegov dolgoletni socialni umik, do katerega ni prišlo zaradi odločitve nasprotnega udeleženca, temveč zaradi posledic njegove bolezni, pa mu je škoda nastala tudi na tem področju. Povsem neodgovorno in na škodo nasprotnega udeleženca pa bi bilo čakati, da si nasprotni udeleženec večjo škodo povzroči še na premoženju (ali povzroči škodo na življenju in zdravju tretji osebi) in šele nato ukrepati. Pritožbena zatrjevanja, da nasprotnemu udeležencu škoda še ni nastala in zato tudi uvedba postopka ni utemeljena, prav tako ne postavitev pod skrbništvo, niso utemeljena.

14. Tudi očitek sodišču, da iz izpodbijanega sklepa ni razvidno kakšen vtis si je sodišče ustvarilo o nasprotnem udeležencu, ko ga je zaslišalo, ni utemeljen. Prav zaradi vtisa, ki ga je sodišče ob zaslišanju dobilo, je postavilo novega izvedenca psihiatrične stroke, saj je podvomilo, da nasprotni udeleženec v celoti nesposoben skrbeti zase, tako kot je ocenil izvedenec F. F. 15. Glede na določbo prvega odstavka 262. člena DZ je moralo sodišče presoditi ali nasprotni udeleženec zaradi težav v duševnem zdravju (ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja), sam brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi. Sodišče je po izvedenem dokaznem postopku presodilo, da nasprotni udeleženec trpi za psihično boleznijo, zaradi katere rabi pomoč skrbnika na področju upravljanja premoženja, sklepanja pravnih poslov in finančnih zadev (nad 300 EUR), udejstvovanja v sodnih in upravnih postopkih ter skrbi za osebnost. O tem je podalo jasno in argumentirano dokazno oceno, v okviru katere se je opredelilo do vseh bistvenih dokazov, jih ocenilo vsakega posebej in v medsebojnem odnosu, pojasnilo, kateremu od teh verjame in kateremu ne, ter za to navedlo ustrezne razloge in kriteriju obrazloženosti sodne odločbe zadostilo.

16. Obstoj duševne bolezni pri nasprotnem udeležencu je sodišče utemeljeno štelo za dokazano. Tudi po oceni pritožbenega sodišča zadostuje enotna ugotovitev izvedencev, da nasprotni udeleženec trpi za duševno boleznijo shizofrenijo. Shizofrenijo pri nasprotnem udeležencu so potrdili psihiatri dr. E. E., dr. F. F. in dr. D. D. in zato so neutemeljena zatrjevanja pritožbe, da je duševna bolezen pri nasprotnem udeležencu ugotovljena hipotetično. Bolezen je kronificirana in se pojavlja v fazah. Če ob pregledih in ob zaslišanju nasprotni udeleženec ni izkazoval bolezenskih simptomov, ki jih navaja pritožba, to ne pomeni, da je zdrav. Izvedenci so bolezenske simptome pri nasprotnem udeležencu (nekatere ob osebne stiku z nasprotnim udeležencem druge iz njegove obsežne zdravstvene dokumentacije) zanesljivo ugotovili. Sam nasprotni udeleženec je tudi prišel do spoznanja, da mu je bolje, če jemlje zdravila. Ne drži tudi, da izvedenci niso imeli v uvidu celotne slike in s tem tudi posamezna obdobja življenja nasprotnega udeleženca ter so iskali le elemente za potrditev svojega stališča. Svojega mnenja tudi niso gradili zgolj na dogodkih, kot zmotno trdi pritožba. Vsa mnenja vsebujejo anamnezo, ki je poleg zdravstvene dokumentacije, podatkov v spisu in osebnega pregleda nasprotnega udeleženca izvedencem služila za ugotovitev aktualnega in za prognozo bodočega stanja nasprotnega udeleženca. Glede na ugotovljeno stanje in prognozo pa nihče od izvedencev ni menil, da je nasprotni udeleženec sposoben sam brez škode zase poskrbeti za svoje pravice in koristi.

17. Sodišče je za ugotovitev obsega področij na katerih nasprotni udeleženec rabi podporo skrbnika oprlo na mnenje dr. D. D. Njeno mnenje je štelo za bolj obrazloženo, izčrpno in vsestransko argumentirano kot mnenje dr. F. F. (ki je ocenil, da nasprotni udeleženec v celoti ni sposoben skrbeti sam zase), ker je bilo njeno mnenje, da nasprotni udeleženec delno ni sposoben skrbeti sam zase, skladno z ostalim procesnim gradivom, s podatki CSD in z zaznavo sodišča, ki jo je dobilo ob zaslišanju nasprotnega udeleženca. Izvedenka je prepričljivo odgovarjala na vložene pripombe, pojasnila metodologijo dela in prepričljivo pojasnila, da je do diagnoze prišla na podlagi osebnega pregleda nasprotnega udeleženca in obsežne medicinske, psihiatrične dokumentacije pri UKP.... Sodišče ni imelo razlogov, da bi podvomilo v strokovnost in izkušenost izvedenke, saj imajo psihiatri v UPK ogromno kliničnih izkušenj s prepoznavo in zdravljenjem psihotičnih motenj. Izvedenka je izčrpno opisala vso diagnostiko, ki jo opravijo ob prvem sprejemu pacienta v UKP. Pojasnila je, da se diagnoza paranoidna shizofrenija dokončno postavi po prejemu vseh izvidov na podlagi opravljene diagnostike, pri čemer je več različnih psihiatrov, ki so skozi leta obravnavali nasprotnega udeleženca, pri njem skladno ugotovilo tako psihotične fenomene kot socialni umik, negativno simptomatiko in pomanjkanje uvida v naravo bolezni. Sodišče je utemeljeno štelo, da mnenje izvedenke verodostojno in prepričljivo ter izdelano v skladu s pravili znanosti in stroke. Mnenje je podala pisno, bila zaslišana in mnenje zaradi pripomb nasprotnega udeleženca še dopolnila. Nasprotni udeleženec po tem dodatnih pripomb ni podal, CSD pa je izjavi, da se z njenim mnenjem v celoti strinja. Tudi pritožbena izvajanja mnenja ne omajejo.

18. Namen skrbništva za odrasle osebe je varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje (drugi odstavek 239. člena DZ). Pritožbeno vztrajanje, da nasprotni udeleženec ni bolan in nima potrebe, da mu na določenih področjih podporo nudi skrbnik, ni utemeljeno. V postopku je bilo zanesljivo ugotovljeno, da mati in pred njo oče za nasprotnega udeleženca rojenega ... 1975 skrbi kot za otroka, nasprotni udeleženec pa na to ne pristaja zaradi komoditete, temveč pod vplivom bolezenskih simptomov. Pod vplivom bolezni je deset dni živel z mrtvim očetom, ker ni zmogel do trgovine več kot 30 dni ni jedel, popolnoma se je socialno izoliral. Vse to želi pritožba neutemeljeno minimalizirati, celo spregledati in neutemeljeno trdi, da je dosedanje funkcioniranje nasprotnega udeleženca normalno. Pritožbena graja, da je sodišče le pavšalno ocenilo, da so z gotovostjo dokazani vsi pogoji za postavitev nasprotnega udeleženca pod skrbništvo, ni utemeljena. Sodišče je navedlo prepričljive razloge za svojo odločitev, ki omogočajo njen preizkus. Kot že navedeno, je pri nasprotnemu udeležencu škoda na zdravju in socialnem življenju že nastala. Odločitev, ki dejansko formalizira obstoječe stanje, v življenje nasprotnega udeleženca ne bo prinesla sprememb, ravnanje njegove matere kot skrbnice pa bo nadzorovano, kar je nasprotnemu udeležencu v (dodatno) korist. 19. V četrtem odstavku 163. člena ZPP je določeno, da mora sodišče o stroških pravdnega postopka odločiti v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek pred njim (lahko pa odloči le katera stranka nosi stroške in v katerem delu). Ker sodišče ni ravnalo v skladu s tem členom, to ne pomeni, da izpodbijanega sklepa ne bi smelo izdati, poleg tega je v predmetnem postopku odločalo na podlagi ZNP v katerem ni ovire, da sodišče o stroških nepravdnega postopka odloči s posebnim sklepom (35. člen ZNP).

20. Pritožbeni očitki se tako izkažejo za neutemeljene. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP) pritožbeno sodišče v izpodbijanem sklepu ni našlo relevantnih napak, ga je potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

21. Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker jih pritožnik ni priglasil. 1 Skrbnica je dolžna, upoštevaje pri tem v I. točki izreka določene omejitve (to je samostojno razpolaganje nasprotnega udeleženca z denarnim zneskom v vrednosti do največ 300 EUR mesečno), da nasprotnega udeleženca zastopa v osebnih in premoženjskih zadevah, upravlja v njegovem imenu in za njegov račun (vključno s poravnavanjem njegovih rednih finančnih obveznosti) premoženje nasprotnega udeleženca, sklepanje pravnih poslov v njegovem imenu in na njegov račun, zastopanje nasprotnega udeleženca v postopkih pred sodišči in upravnih postopkih, tako tudi postopkih za uveljavitev socialnih prejemkov in storitev ter skrb za osebnost nasprotnega udeleženca, tako da ga spodbuja k sodelovanju pri zdravljenju in vključenosti v družbo ter ga usmerja k dejavnem in čim bolj samostojnem življenju, in si prizadeva za blaženje posledic njegove bolezni. 2 Pri tem se pritožba sklicuje na Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki v prvem odstavku 47. člena določa, da ima vsakdo pod enakimi pogoji in v skladu z zakonom pravico do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda, do posvetovanja z ustreznimi specialisti, da si jih sam izbere, oziroma da zahteva konzularni pregled, izvedeti za diagnozo svoje bolezni in za obseg, način, kakovost in predvideno trajanje zdravljenja, dati soglasje za kakršenkoli medicinski poseg in da je predhodno obveščen o vseh možnih metodah diagnosticiranja in zdravljenja ter svojih posledicah in učinkih njegovih posledicah in učinkih, odkloniti predlagane medicinske posege, do vpogleda v zdravstveno dokumentacijo, ki se nanaša na njegovo zdravstveno stanje, razen če zdravnik oceni, da bi to škodljivo vplivalo na bolnikovo stanje itd.. 3 VSL Sklep I Cp 70/2018 z dne 16. 4. 2018, VSL Sklep I Cp 896/2018 z dne 11. 7. 2018. 4 Nedovoljen je informativni dokaz, ki ga na primer poda stranka, ki ni najprej podala trditev o relevantnih dejstvih, in sicer zato, ker se nadeja, da bo zanje črpala podlago prav iz izvedenega dokaza (Sodba II Ips 320/2011 z dne 8. 12. 2011. 5 Preiskovalna psihologija je namenjena ocenjevanju kakovosti in verodostojnosti podatkov, pridobljenih s strani prič, žrtev, osumljencev, ki so ključne za pravično in utemeljeno odločitev sodišča - https://klinicna-psihologija.si/podrocja-delovanja/sodno-izvedenstvo-klinicne-psihologije/.