Jedro

Če v sklepu o odreditvi pripora ni navedeno, katere so tiste posebne okoliščine, ki naj bi kazale, da bo osumljenka ovirala potek kazenskega postopka z vplivanjem na pričo, in sicer na še neidentificirano pričo, ni podan priporni razlog iz 2. točke 1.odstavka 201. člena ZKP. Teoretična možnost vplivanja na pričo in le teoretična možnost dogovarjanja s soosumljenci, ne zadostujeta za sklep, da so podani priporni razlogi po omenjeni določbi.

Izrek

Zahtevi zagovornika osumljene S.K. za varstvo zakonitosti se ugodi in se pravnomočni sklep preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 1.6.2001 v zvezi s sklepom senata Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 4.6.2001 spremeni tako, da se zoper osumljeno S.K. pripor, odrejen iz pripornega razloga po 2. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), odpravi.

Obrazložitev

Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Mariboru je s sklepom z dne 1.6.2001 po naroku dne 1.6.2001, opravljenem na podlagi 2. odstavka 204.a člena ZKP, zoper S.K., osumljeno kaznivih dejanj jemanja podkupnine po 1. odstavku 267. člena KZ in nezakonitega posredovanja po 3. odstavku v zvezi z 2. odstavkom 269. člena KZ, odredil pripor iz pripornega razloga po 2. točki 1. odstavka 201. člena ZKP. Senat Okrožnega sodišča v Mariboru je s sklepom z dne 4.6.2001 pritožbo zagovornika osumljene S.K., vloženo zoper sklep o odreditvi pripora, zavrnil kot neutemeljeno.

Zagovornik osumljene S.K. je dne 6.6.2001 vložil zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora zahtevo za varstvo zakonitosti, in sicer zaradi kršitve kazenskega zakona in zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, ki so vplivale na zakonitost odločbe. Predlaga, da Vrhovno sodišče v celoti razveljavi izpodbijani sklep o odreditvi pripora. Z vlogo z dne 7.6.2001 je dopolnil zahtevo za varstvo zakonitosti.

Vrhovnemu sodišču je bila zahteva za varstvo zakonitosti s spisi predložena dne 14.6.2001. Vrhovno sodišče jo je v skladu z določilom 2. odstavka 423. člena ZKP dne 15.6.2001 poslalo zaradi odgovora Državnemu tožilstvu Republike Slovenije. Odgovor vrhovnega državnega tožilca Republike Slovenije je prejelo dne 19.6.2001 z naslednjo vsebino: "Iz zahteve za preiskavo z dne 3.6.2001 glede obdolžene S.K. ni razvidno, na kakšni podlagi oziroma po kakšnem predpisu naj bi bilo v pristojnosti obdolženke 'preverjanje in posredovanje informacij o osebah in drugih podatkov iz zbirke evidenc DURS' in bi predstavljalo opravljanje njenega uradnega dejanja. Tudi ni navedeno, kakšne konkretne podatke naj bi obdolženka o računih in o družbi W. ter E. M. posredovala drugemu. Če bi bili ti podatki konkretizirani in jih je za nagrado izročila drugemu, lahko njeno dejanje predstavlja kaznivo dejanje izdaje uradne tajnosti po 3. in 1. odstavku 266. člena KZ. Obdolženi S.P. pa je napeljevalec pri njenem dejanju.

V tem obsegu, ko zagovornik zatrjuje v zahtevi za varstvo zakonitosti, da so v ravnanju obdolženke podani znaki drugega kaznivega dejanja, je njegova zahteva utemeljena. V tistem delu, ko zatrjuje, da priporni razlogi niso podani, pa uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki ne more biti predmet zahteve za varstvo zakonitosti. Zato predlagamo, da senat Vrhovnega sodišča Republike Slovenije zahtevo zavrne." Zahteva zagovornika osumljene S.K. za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Vrhovno sodišče pravnomočnega sklepa o odreditvi pripora zoper osumljeno S.K. ni ocenjevalo glede vprašanja, ali je podan utemeljen sum, da je storila očitani kaznivi dejanji, pač pa je ocenjevalo, ali so podani razlogi za pripor osumljenke po 2. točki 1. odstavka 201. člena ZKP.

Po tem določilu se sme, če je podan utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, zoper določeno osebo odrediti pripor, če je opravičena bojazen, da bo uničila sledove kaznivega dejanja, ali če posebne okoliščine kažejo, da bo ovirala potek kazenskega postopka s tem, da bo vplivala na priče, udeležence ali prikrivalce. V razlogih pravnomočnega sklepa o odreditvi pripora je navedeno, da bi bil kazenski postopek, v kolikor privedena (osumljenka) ostane na prostosti, oviran, saj še ni identificirana oseba iz gospodarskega oddelka, od katere je privedena (osumljenka) pridobila in posredovala podatke P. (soosumljencu), prepletenost celotne zadeve in težavnost dokazovanja v zadevah korupcije pa narekujeta ukrep odvzema prostosti, saj bi imela privedena (osumljenka) vso možnost vplivanja in dogovorov z udeleženci. Z ravnanjem privedene (osumljenke) so bile kršene pravice občanov v zvezi z varovanjem osebnih in drugih podatkov.

Vrhovno sodišče je ugotovilo, da priporni razlog iz 2. točke 1. odstavka 201. člena ZKP glede osumljene S.K. ni podan. V obrazložitvi pravnomočnega sklepa o odreditvi pripora namreč ni navedeno, katere so tiste posebne okoliščine, ki naj bi kazale, da bo osumljenka ovirala potek kazenskega postopka z vplivanjem na pričo, in sicer na še neidentificirano pričo. Razen tega je bila osumljenka o očitanih kaznivih dejanjih že zaslišana, v zagovoru je tudi povedala, da je soosumljenemu P., s katerim se je večkrat srečala, na njegovo željo pribavljala podatke, ki jih je potreboval, ter da v zvezi s tem od njega ni prejela nobene nagrade, pač pa da je nagrado pričakovala. Le teoretična možnost vplivanja na pričo in le teoretična možnost dogovarjanja s soosumljenci, pa seveda ne zadostuje za sklep, da so podani razlogi za pripor osumljene S.K. iz pripornega razloga po 2. točki 1. odstavka 201. člena ZKP.

Zato je Vrhovno sodišče ugodilo zahtevi zagovornika osumljene S.K. in je pravnomočni sklep o odreditvi pripora spremenilo tako, da je odločilo, da se pripor zoper osumljeno S.K. odpravi.