Jedro

Sodišče na podlagi vseh okoliščin konkretnega primera, ki jih je presodilo na podlagi dokazov, izvedenih na glavni obravnavi, sodi, da je omejitev gibanja udeležencu še vedno utemeljena. Ukrep mu je bil namreč odrejen zaradi nevarnosti pobega, iz države pa ga ni bilo mogoče odstraniti takoj.

Izrek

Omejitev gibanja, ki je bila udeležencu A. A., državljanu Alžirije, trenutno nastanjenem v Centru za tujce Postojna, odrejena z odločbo Policije, Postaje letališče policije Brnik, št. 225-10/2024/1 (3C631-36) z dne 13. 2. 2024, je še vedno utemeljena.

Obrazložitev

**Povzetek vsebine listin, ki so bile predložene sodišču zaradi preizkusa utemeljenosti omejitve gibanja udeležencu:**

1. Center za tujce Postojna (v nadaljevanju nasprotna udeleženka ali Center ali Center za tujce) je na podlagi tretjega odstavka 79.a člena Zakona o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-2) dne 26. 7. 2024 sodišču predložil dokumentacijo in druge pomembne podatke o postopku vračanja tujca, ki se predstavlja s podatki: A. A., rojen 7. 3. 1992 v kraju Blida, Alžirija, državljan Alžirije (v nadaljevanju udeleženec), z mnenjem o upravičenih pričakovanjih glede uspešnosti tega vračanja, zaradi preizkusa utemeljenosti omejitve gibanja.

2. Iz listin, ki jih je sodišču predložila nasprotna udeleženka, izhaja, da je udeleženec v Republiko Slovenijo nezakonito vstopil 17. 1. 2019, nato pa 22. 1. 2019 v Azilnem domu v Ljubljani zaprosil za priznanje mednarodne zaščite. Njegovo prošnjo je obravnaval Direktorat za migracije in jo zavrnil, saj je udeleženec Azilni dom zapustil samovoljno. Odločitev je postala dokončna 15. 2. 2019. Udeleženec je nato 27. 1. 2020 ponovno vložil prošnjo za priznanje mednarodne zaščite, vendar pa je bil tudi ta postopek z odločbo, ki je postala dokončna 21. 2. 2020, ustavljen, saj je udeleženec Azilni dom ponovno samovoljno zapustil. Dne 10. 10. 2021 je bil udeleženec na podlagi Dublinskega sporazuma iz Švice vrnjen v Republiko Slovenjo. V Švici mu je bila izrečena prepoved vstopa za čas od 5. 10. 2021 do 5. 10. 2024. Udeleženec je bil nastanjen v Azilnem domu, kjer je odstopil od podane namere za podajo ponovne prošnje za mednarodno zaščito.

3. Ob upoštevanju vseh opisanih okoliščin je Policijska postaja za izravnalne ukrepe Ljubljana udeležencu 15. 10. 2021 izdala odločbo o vrnitvi št. 10805428, s katero je določila, da se udeleženca zaradi nezakonitega prebivanja odstrani iz Republike Slovenije, območja držav članic Evropske unije in območja držav pogodbenic Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985. Določila mu je tudi prepoved vstopa za obdobje treh let, ki začne teči z dnem izvršitve te odločbe. Navedla je, da udeležencu ni določila roka za prostovoljni odhod, ker pri njem obstaja nevarnost pobega, jasno pa je tudi izrazil namero, da ne bo spoštoval odločbe o vrnitvi.

4. Po tem, ko je Policijska postaja za izravnalne ukrepe Ljubljana udeležencu izdala odločbo o vrnitvi, je bil udeleženec nastanjen v Azilnem domu. Ker je odstopil od namere za mednarodno zaščito, je bil 18. 10. 2021 nastanjen v Center za tujce, kjer pa je istega dne podal namero za mednarodno zaščito. To prošnjo je Sektor za postopke mednarodne zaščite MNZ prejel 20. 10. 2021 ter s sklepom, št. 2142-2856/2018/26 (122-22) z dne 22. 10. 2021, udeležencu odredil pridržanje na prostore in območje Centra za tujce, zaradi ugotavljanja dejstev, na katerih je temeljila njegova prošnja za mednarodno zaščito. Pridržanje je bilo odrejeno za obdobje do 20. 1. 2022, ko je bil udeleženec odpeljan v Azilni dom v Ljubljano. Tu je 21. 6. 2022 vložil prvi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za mednarodno zaščito, vendar pa je še pred zaključkom postopka Azilni dom dne 4. 7. 2022 samovoljno zapustil. Udeleženec je odpotoval v Nemčijo, dne 13. 2. 2024 pa je iz Amsterdama pripotoval na letališče Brnik v spremstvu, saj je bil deportiran na podlagi Dublinske uredbe.

5. Istega dne (13. 2. 2024) je Postaja letališke policije Brnik z odločbo, št. 225-10/2024/1 (3C631-36), udeležencu odredila omejitev gibanja in nastanitev v Centru za tujce, ker ga je treba odstraniti v skladu z določbami Zakona o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-2). S to odločbo je bilo določeno, da se omejitev gibanja in nastanitev v Centru za tujce udeležencu odreja od 13. 2. 2024 od 14.20 ure do njegove odstranitve, predaje oziroma izročitve, vendar ne dlje kot šest mesecev. Dne 27. 3. 2024 je udeleženec zaprosil za milejši ukrep in predlagal, da se mu dovoli bivati izven Centra za tujce na naslovu, ki ga je sporočil, s tem da bi se redno javljal na policijski postaji, vendar pa je Center z odločbo, št. 021-4/2024/5 (216-8) z dne 26. 4. 2024, to njegovo prošnjo zavrnil. V času tožnikovega bivanja v Centru mu je bila zaradi ponavljajočih se kršitev pravil bivanja z odločbo tega centra, št. 225-165/2024/2 (216-8) z dne 22. 5. 2023, odrejena odstranitev iz skupnih bivalnih prostorov ter ločena nastanitev v posebej varovani sobi do treh dni, in sicer od 21. 5. 2024 od 13.30 ure do 24. 5. 2024 do 13.30 ure. Pred iztekom treh mesecev od udeleženčeve nastanitve v Centru je utemeljenost ukrepa omejitve gibanja in nastanitve v Centru preizkusilo Ministrstvo za notranje zadeve, ki je z odločbo, št. 214-278/2024/2 (141-05) z dne 9. 5. 2024, presodilo, da je ta ukrep še vedno utemeljen.

6. Nasprotna udeleženka v mnenju o upravičenih pričakovanjih glede uspešnosti vračanja udeleženca pojasnjuje, da udeleženec ne poseduje veljavnih potovalnih dokumentov in v postopku ne sodeluje. Dne 21. 2. 2024 je prejela obvestilo GPU UKP SMPS, da je bil udeleženec obravnavan v kazenskem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani št. VI K 67547/2022, zaradi kaznivih dejanj po 204. in 246. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Ugotavlja, da je udeleženec 5. 3. 2024 vložil drugi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite, ki pa je bil s sklepom Sektorja za postopke mednarodne zaščite MNZ, št. 2142-286/2018/78 (1222-16) z dne 11. 3. 2024, zavržen, udeleženčevo tožbo, ki jo je vložil zoper to odločitev, pa je Upravno sodišče s sodbo I U 554/2024-13 zavrnilo kot neutemeljeno. Nasprotna udeleženka nadalje pojasnjuje, da je 6. 3. 2024 Veleposlaništvo Alžirije v Budimpešti preko Veleposlaništva Republike Slovenije v Budimpešti zaprosila za potrditev udeleženčeve istovetnosti in za izdajo potovalnega dokumenta. Zaprosilo je bilo naknadno dopolnjeno s podatki, ki jih je nasprotna udeleženka pridobila v okviru mednarodnega policijskega sodelovanja. Dne 5. 4. 2024 je bilo na željo veleposlaništva posredovano še eno obvestilo z obrazložitvijo vseh primerov, ki jih rešuje nasprotna udeleženka, 28. 5. 2024 pa je nasprotna udeleženka na Veleposlaništvo Alžirije posredovala še dopis za informacijo v zvezi s postopkom potrjevanja udeleženčeve identitete in izdaje potovalne listine. Uradnega odgovora nasprotna udeleženka doslej še ni prejela, so pa 10. 6. 2024 predstavniki delegacije Alžirije opravili pogovor z udeležencem, predstavniki Veleposlaništva Alžirije pa so 19. 7. 2024 z njim ponovno opravili intervju, nasprotno udeleženko pa obvestili, da bodo v kratkem sporočili svojo odločitev o izdaji potovalnega dokumenta za udeleženca. Iz vsega navedenega je razvidno, da nasprotna udeleženka intenzivno sodeluje z Veleposlaništvom Alžirije v Budimpešti in da glede na prejeti odgovor sklepa, da bo odgovor o ne/potrditvi udeleženčeve identitete in o morebitni izdaji potovalne listine prejela v kratkem, sicer bo o neodzivnosti tega veleposlaništva obvestila Ministrstvo za zunanje zadeve.

7. Nasprotna udeleženka še pojasnjuje, da je udeleženec 22. 5. 2024 ponovno zaprosil za izrek milejšega ukrepa, ki pa ga je na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrgla. Dne 23. 5. 2024 je udeleženec težje kršil pravila bivanja v centru, saj se je do zaposlenih (policisti, medicinsko osebje) vedel žaljivo in nasilno. Naslednjega dne je bil s pomočjo tolmača z njim opravljen razgovor, v katerem je bil opozorjen na spoštovanje pravil bivanja, na strpen odnos do zaposlenih in na posledice ob morebitni naslednji kršitvi pravil bivanja.

8. Udeležencu je bilo ponujeno vračanje v okviru programov prostovoljnega vračanja, vendar je to možnost zavrnil. Gre za osebo, ki je na ozemlju Republike Slovenije storila več različnih kaznivih dejanj in prekrškov. Ker v postopku vračanja ne sodeluje in vrnitvi v matično državo nasprotuje, po mnenju nasprotne udeleženke ni mogoče pričakovati, da bi se na dan izvedbe odstranitve, ko mu bo veleposlaništvo izdalo ustrezen potovalni dokument, javil prostovoljno. Njegova prisotnost pa je zaradi organizacije in izvedbe odstranitve obvezna.

9. Nasprotna udeleženka je k mnenju predložila uradni zaznamek št. 021-6/2024 (216-8) z dne 26. 7. 2024 - pregled ukrepov in nalog, izvedenih zaradi ugotavljanja identitete tujca, pridobitve potovalnega dokumenta ter ostalih postopkov, katerih namen je čim krajša nastanitev v Centru za tujce oziroma izvršitev odločbe o vrnitvi. V uradnem zaznamku so navedene dosedanje aktivnosti nasprotne udeleženke v postopku z udeležencem, v opombah pa popisani doslej pridobljeni podatki. Poleg prej povzetih navedb nasprotne udeleženke v mnenju, je v opombah uradnega zaznamka med drugim tudi navedeno, da je bil udeleženec zaradi kaznivega dejanja tatvine obravnavan pri Zveznem policijskem inšpektoratu v Dortmundu, kjer mu je bila izrečena denarna kazen. Ker te kazni ni mogel plačati, je namesto tega prestajal kazen zapora, ki jo je prestajal do 27. 9. 2023. Nasprotna udeleženka je 11. 12. 2023 od Urada Sirene Nemčija prejela obvestilo, da je udeleženec v Frankfurtu tudi v priporu. Iz uradnih evidenc in poizvedovanja pri Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani je še izvedela, da je bil udeleženec v Republiki Sloveniji že obsojen zaradi storitve kaznivih dejanj tatvine po 204. členu in zlorabe negotovinskega plačilnega sredstva po 246. členu, vse KZ-1. Obravnavan je bil tudi za kaznivo dejanje preprečitev uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi po 299. členu KZ-1. Udeleženec je obravnavan še za prekršek s področja mamil in zasebnega varovanja. Vsa ta dejanja je storil v času, ko je bival v Azilnem domu v Ljubljani, kar po mnenju nasprotne udeleženke kaže, da ne spoštuje pravnega reda in da pomeni resno nevarnost za javni red in mir.

**Povzetek glavne obravnave:**

10. Sodišče je 7. 8. 2024 v navzočnosti udeleženca ter višje državne odvetnice opravilo javno glavno obravnavo, na kateri je v dokaznem postopku zaslišalo udeleženca, vpogledalo v listine upravnega spisa zadeve (odločbo o vrnitvi Policijske postaje za izravnalne ukrepe Ljubljana, št. 10805428 z dne 15. 10. 2021; odločbo o omejitvi gibanja Postaje letališke policije Brnik, št. 225-10/2024/1 (3C631-36) z dne 13. 2. 2024; odločbo Centra za tujce, da se udeležencu zavrne prošnja za milejši ukrep, št. 021-4/2024/5 (216-8) z dne 26. 4. 2024; odločbo o odstranitvi iz skupnih bivalnih prostorov in nastanitev v posebej varovani sobi Centra za tujce, št. 225-165/2024/2 (216-8) z dne 22. 5. 2023; odločbo Ministrstva za notranje zadeve, da je omejitev gibanja udeležencu še vedno utemeljena, št. 214-278/2024/2 (141-05) z dne 9. 5. 2024; uradni zaznamek Centra za tujce - pregled ukrepov in nalog, izvedenih v Centru za tujce zaradi ugotavljanja identitete tujca, pridobitve potovalnega dokumenta ter ostalih postopkov, katerih namen je čim krajša nastanitev v Centru za tujce oziroma izvršitev odločbe o vrnitvi, št. 021-6/2024 (216-8) z dne 26. 7. 2024; mnenje Centra za tujce o upravičenih pričakovanjih glede vračanja udeleženca, št. 021-6/2024/3 (216-8) z dne 26. 7. 2024) in vpogledalo v listine, ki jih je na naroku predložil udeleženec (izjavo B. B., v podporo udeležencu z dne 1. 8. 2024; dve izjavi C. C. z dne 21. 3. in 21. 5. 2024, da lahko tožnik biva na njenem naslovu; dve prošnji za milejši ukrep, ki jih je udeleženec naslovil na Center za tujce z dne 21. 3. in 22. 5. 2024; pooblastilo, ki ga je tožnik 21. 3. 2024 dal B. B. za zastopanje v postopku glede njegove prošnje za izrek milejšega ukrepa; del brošure ... z naslovom: ..., 3. in 4. številka, letnik 2022; prispevek ..., objavljen na spletu, z naslovom: ..., katerega avtor je udeleženec; prispevek ..., objavljen na spletu s fotografijo, na kateri je udeleženec; zdravniška potrdila prof. dr. Č. Č. iz ambulante Centra za tujce z dne 9. 5., 16. 5., 26. 5., 7. 6., 17. 6. in 19. 7. 2024; ter članek udeleženca z dne 12. 11. 2021, objavljen v publikaciji ... z naslovom "...").

11. Udeleženec je sodišču prebral pisno izjavo, ki jo je pripravil pred obravnavo. Povedal je, da je v Centru za tujce nastanjen že šest mesecev, kar je najdaljši možni čas za bivanje v Centru. V tem času so mu večkrat grozili, da ga bodo vrnili v Alžirijo. Pogovarjal se je s predstavniki alžirske ambasade in jim povedal, da se v Alžirijo ne namerava vrniti, pač pa da želi ostati v Sloveniji in se tukaj tudi poročiti. Ima prijateljico C. C., ki mu je dovolila, da bi lahko živel na njenem naslovu, vendar pa mu tega inšpektorji niso dopustili. V Sloveniji ima tudi prijatelje, ki so mu pripravljeni pomagati, prav tako mu je pripravljena pomagati iniciativa Ambasada Rog. Nobenega razloga ni, da bi šel iz Slovenije, ali da bi želel pobegniti, saj nima nobenih dokumentov, nima niti potnega lista. Alžirska ambasada mu v smislu pridobivanja dokumentov ni pripravljena pomagati. V Alžiriji obstaja zakon, da se migranta ne sme deportirati v to državo, če nima potnega lista, veleposlaništvo pa ne more mimo zakona. Če bi podpisal, da se strinja z vrnitvijo, bi ravnal v nasprotju z zakonom. Njegovo življenje v Alžiriji je v nevarnosti, grozijo mu s smrtjo in se zato ne more vrniti. Moti ga obnašanje nekaterih policistov v Centru za tujce, saj velikokrat uporabijo rokavice, ko se želi pogovoriti z njimi in postanejo agresivni, uporabijo tudi palice. Ni kriminalec, pač pa je v Centru zaradi dokumentov, ni pa pripravljen podpisati nobene listine, ki bi mu jo tu dali. Nekateri ga večkrat zmerjajo v slovenskem jeziku. Četudi spoštuje hišna pravila, mu govorijo, da jih ne spoštuje in da je agresiven, kar pa ni res.

12. Vse tožbe zoper njega v zvezi z drogo in tatvino so neutemeljene. Če ima kdo kakšne dokaze, naj jih pokaže ali izvaja. Ima le eno zadevo, in sicer v zvezi s krajo slušalk v vrednosti 25 EUR, ki pa so bile vrnjene trgovini. V Slovenijo ni prišel zato, da bi izvajal kazniva dejanja, pač pa si le želi živeti v miru in prosi za pravičnost pri odločanju v njegovi zadevi. Meni, da ni pošteno, da ga je Sektor za mednarodno zaščito prikrajšal za možnost integracije v družbi in to šteje kot diskriminacijo. Ljudje iz drugih držav namreč dobijo dovoljenje za delo, njemu pa ta možnost ni bila dana. Je mlad, lahko dela, se uči jezika, si ustvari družino in se integrira v družbo. Ima tri poklice in veliko znanja, v svoji državi pa je imel težave z marginalizacijo. Po pravilu uredbe Dublin ima pravico do dela po devetih mesecih. Poudarja, da je v Centru že šest mesecev, kaj je najdaljši možni čas omejitve gibanja tako v Sloveniji kot tudi v drugih državah Evropske unije. Ima veliko razlogov, da ostane v Sloveniji, saj ima naslov, kjer lahko biva in društvo, ki mu lahko pomaga. Glede zdravstvenega stanja je povedal, da ima težave z zobmi, saj mu je iz enega zoba odpadla plomba, ki je niso nadomestili. Zaradi tega ima bolečine in prejema protibolečinske tablete. Prejema tudi tablete Revotril in tablete za spanje, saj ima s tem težave. Zunaj Centra pozna ljudi, ki lahko poskrbijo za njegove zobozdravstvene težave.

13. V Centru mu ves čas grozijo, da ga bodo vrnili v Alžirijo in da bo pridržan toliko časa, dokler to ne bo izvedeno, pa četudi je pojasnil, da se ne želi vrniti in da želi ostati v Sloveniji. Za sebe lahko poskrbi sam, prav tako lahko zanj poskrbijo njegovi znanci. B. B. in C. C. sta ga večkrat obiskali v Centru za tujce, policisti pa lahko preverijo, da ima možnost bivanja na C. C. naslovu in lahko tudi preverijo, da bo tam v resnici bival. 14. Glede očitka, da je bil za tri dni nameščen v ločeno sobo, je povedal, da je do težav prišlo zato, ker je v Centru Tunizijec nekaj ukradel Pakistancu, ta pa je za krajo obtožil njega, četudi je bilo iz kamer razvidno, da je kradel Tunizijec. Med tem, ko je čakal na rešilca, da bi ga zaradi težav z nogo odpeljali v bolnišnico, ga je Pakistanec obtoževal kraje, on pa ga je pri tem odrinil. Ko se je nato vrnil iz bolnišnice, so ga namestili v ločeno sobo. Obtožili so ga, da je agresiven, kar pa ni res, pač pa je resnica to, kar je povedal. Gre za lažne obtožbe o njegovi agresivnosti, prste vmes pa ima inšpektor z imenom D. D. Ta inšpektor je tisti, ki mu grozi, da ga bodo vrnili v Alžirijo, da ga bo dal v ločeno sobo in podobno.

**Pravna podlaga:**

15. Predmet sodne presoje v obravnavani zadevi je preizkus utemeljenosti omejitve gibanja, ki je bila tujcu odrejena z odločbo Postaje letališke policije Brnik št. 225-10/2024/1 (3C631-36) z dne 13. 2. 2024. Ukrep omejitve gibanja je med njegovim trajanjem treba preveriti - utemeljenost tega ukrepa pred iztekom treh mesecev od odreditve omejitve po uradni dolžnosti preizkusi Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve; če pa je omejitev daljša od treh mesecev, pa utemeljenost ukrepa preizkusi upravno sodišče (prvi in drugi odstavek 79.a člena ZTuj-2). Sodišče poudarja, da predmet presoje torej ni preverjanje vsebinske utemeljenosti odločbe o vrnitvi, s katero je bilo odločeno, da se udeleženca odstrani iz Republike Slovenije, območja držav članic Evropske unije in območja držav pogodbenih konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985, pač pa (le) preverjanje, ali je omejitev gibanja in nastanitev v Centru, ki je bila udeležencu odrejena z odločbo Postaje letališke policije Brnik, še vedno utemeljena.

16. Sodišče uvodoma ugotavlja, da se z določbami ZTuj-2, kot je razvidno iz drugega odstavka 1. člena tega zakona, v nacionalno zakonodajo prenaša pravni red Evropske unije, med drugim Direktiva o o vračanju.1 Iz uvodnih določb (točka 16) te Direktive izhaja, da mora biti uporaba pridržanja z namenom odstranitve omejena in mora v zvezi z uporabljenimi ukrepi in zastavljenimi cilji upoštevati načelo sorazmernosti. Pridržanje je upravičeno samo z namenom priprave vrnitve ali izvedbe postopka odstranitve in če uporaba milejših prisilnih ukrepov ni zadostna. V 15. členu, ki ureja pridržanje, Direktiva o vračanju v prvem odstavku določa: "Razen če v določenem primeru ni možno učinkovito uporabiti drugih zadostnih, vendar manj prisilnih ukrepov, lahko države članice pridržijo državljana tretje države, ki je v postopku vračanja, le da pripravijo vrnitev in/ali izvedejo postopek odstranitve, zlasti če: (a) obstaja nevarnost pobega ali (b) se zadevni državljan tretje države izogiba ali ovira pripravo vrnitve ali postopek odstranitve." V skladu z drugim odstavkom 15. člena iste Direktive mora biti odločba o pridržanju pisna, v njej morajo biti navedeni dejanski in pravni razlogi. Določila Direktive o vračanju je treba upoštevati pri razlagi oziroma uporabi določb ZTuj-2. 17. 79.a člen ZTuj-22 ureja poseben institut preizkusa utemeljenosti omejitve gibanja v centru po uradni dolžnosti, in sicer takšen preizkus opravi najprej Ministrstvo za notranje zadeve, nato pa upravno sodišče. Ministrstvo za notranje zadeve po uradni dolžnosti preveri utemeljenost omejitve gibanja po 78. členu tega zakona pred iztekom treh mesecev od odreditve omejitve gibanja v centru (prvi odstavek 79.a člena ZTuj-2), sodišče pa opravi preizkus po uradni dolžnosti v primeru omejitve gibanja po prvem odstavku 79.a člena ZTuj-2, ki je daljše od treh mesecev, pri tem pa mora policija v skladu s tretjim odstavkom tega člena sodišču posredovati dokumentacijo o postopkih v okviru vračanja tujca ter podati svoje mnenje o upravičenih pričakovanjih glede uspešnosti vračanja in sporočiti druge pomembne okoliščine. Sodni preizkus omejitve gibanja tujca je namenjen zagotovitvi učinkovitega sodnega pregleda pridržanja v kontradiktornem postopku, kar zahteva (tudi) pravo EU (prim. sodbo Sodišča EU z dne 8. 11. 2022 v združenih zadevah C-704/20 in C-39/21). Upoštevati je namreč treba, da ukrep omejitve gibanja in namestitev v center, tj. pridržanje v smislu Direktive o vračanju, pomeni poseg v pravico do osebne svobode (19. člen Ustave Republike Slovenije, 6. člen Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter 5. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin).

18. Sodišče je v svojih odločitvah že večkrat poudarilo, da je omejitev gibanja poseg v pravico do osebne svobode, ki pa je v skladu s tretjim odstavkom 15. člena Ustave RS dopustna v primerih, ki jih dovoljuje Ustava, oziroma kadar to zahtevajo pravice drugih ali javna korist. Če torej obstaja ustavno dopusten cilj (test legitimnosti), je treba oceniti še, ali je tak poseg v skladu z načelom sorazmernosti (test sorazmernosti). Ukrep omejitve gibanja je preventivni ukrep, ki preprečuje nezaželene posledice, ki niso v javnem interesu. Za nadaljnje trajanje izvajanja ukrepa omejitve gibanja morajo zato obstajati zakoniti razlogi za tak ukrep, ki jih določa ZTuj-2, izrečeni ukrep pa mora biti tudi sorazmeren, kar je treba ocenjevati glede na udeleženčevo dosedanje ravnanje in prognozo bodočega ravnanja. Ob upoštevanju teh izhodišč je sodišče po uradni dolžnosti izvedlo postopek preizkusa utemeljenosti omejitve gibanja tujcu pred iztekom šestmesečnega obdobja od odreditve takega ukrepa, in po tem, ko je pred iztekom trimesečnega obdobja preizkus opravilo Ministrstvo za notranje zadeve.

**Sodna presoja:**

19. Sodišče na podlagi vseh okoliščin konkretnega primera, ki jih je presodilo na podlagi dokazov, izvedenih na glavni obravnavi, sodi, da je omejitev gibanja udeležencu še vedno utemeljena. Ukrep mu je bil zaradi nevarnosti pobega (kot ga opredeljuje določba 68. člena ZTuj-23) odrejen na podlagi prvega odstavka 76. člena ZTuj-24, iz države pa ga ni bilo mogoče odstraniti takoj. Sodišče ugotavlja, da se okoliščine, ki so narekovale udeleženčevo nastanitev v Centru za tujce, niso spremenile. Udeleženec je po nezakonitem vstopu v Republiko Slovenijo, dne 22. 1. 2019 in nato še 27. 1. 2020, zaprosil za priznanje mednarodne zaščite, vendar pa je bil v obeh primerih postopek ustavljen, saj je še pred zaključkom postopkov samovoljno zapustil prostore Azilnega doma. Udeleženca so 5. 10. 2021 na podlagi Dublinske uredbe v Slovenijo vrnili iz Švice, kjer mu je bil izrečen ukrep prepovedi vstopa na schengensko območje z veljavnostjo do 5. 10. 2024. Po tem, ko je bil nastanjen v Centru za tujce, je 18. 10. 2021 podal namero za mednarodno zaščito, ki pa jo je kasneje umaknil, nato pa v Azilnem domu dne 21. 6. 2022 vložil prvi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za mednarodno zaščito. Še pred zaključkom postopka je Azilni dom dne 4. 7. 2022 samovoljno zapustil. Dne 13. 2. 2024 je udeleženec ponovno pripotoval v Slovenijo iz Amsterdama, saj je bil deportiran na podlagi Dublinske uredbe. Takrat mu je Policijska postaja Brnik tudi izdala odločbo št. 225-10/2024/1 (3C631-36), na podlagi katere mu je bila odrejena omejitev gibanja in nastanitev v Centru. Dne 5. 3. 2024 je udeleženec vložil še drugi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite, ki ga je Sektor za postopke mednarodne zaščite MNZ zavrgel, odločitvi pa je v sodnem postopku pritrdilo tudi Upravno sodišče. 20. Sodišče ugotavlja, da iz odločbe o omejitvi gibanja z nastanitvijo v Centru za tujce, ki jo je izdala Policijska postaja Brnik, izhaja, da je bila ta omejitev udeležencu odrejena zaradi odločbe o vrnitvi, ki mu prepoveduje vstop v Republiko Slovenijo ter na območje držav članic Evropske unije in območje držav pogodbenic schengenskega sporazuma za čas treh let, in zaradi prepovedi vstopa, ki so mu jo izrekli pristojni organi v Švici in velja do 5. 10. 2024. Nasprotna udeleženka je po presoji sodišča izkazala, da udeleženca, ki je v Republiko Slovenijo vstopil nezakonito, zaenkrat še ni bilo mogoče odstraniti, saj so v sodelovanju z Veleposlaništvom Alžirije v teku postopki za ugotovitev njegove identitete in za pridobitev ustreznih potnih listin, na podlagi katerih ga bo mogoče vrniti v matično državo. Sodišče meni, da na dolgotrajnost postopka pridobivanja potnih listin vsekakor vpliva (tudi) udeleženčevo odklanjanje sodelovanja v postopku ugotavljanja njegove identitete in odklanjanje kakršnega koli sodelovanja pri odstranitvi iz države, kar je potrdil tudi sam v svoji izpovedi na glavni obravnavi. Kot je pojasnila nasprotna udeleženka, je 6. 3. 2024 preko slovenskega veleposlaništva v Budimpešti zaprosila Veleposlaništvo Alžirije v Budimpešti za potrditev udeleženčeve identitete in za pridobitev potovalnega dokumenta, naknadno pa temu veleposlaništvi poslala še dodatne podatke, ki jih je pridobila v okviru policijskega sodelovanja (ki kažejo, da udeleženec spreminja navedbe o datumu rojstva), nato 5. 4. 2024 dopis z obrazložitvijo tako udeleženčevega, kot tudi ostalih primerov, ki jih obravnavajo, dne 28. 5. 2024 pa še dopis za informacije o poteku postopka, ki se nanaša na udeleženca. Predstavniki delegacije Alžirije so razgovor z udeležencem opravili dne 10. 6. 2024, nato pa so 19. 7. 2024 predstavniki Veleposlaništva Alžirije z njimi opravili še intervju. Nasprotno udeleženko so takrat seznanili, da bodo svojo odločitev o izdaji potovalnega dokumenta sporočili v kratkem. Opisani podatki po mnenju sodišča kažejo, da nasprotna udeleženka intenzivno izvaja aktivnosti v smeri ugotovitve udeleženčeve identitete in izdaje potovalnega dokumenta, postopki v zvezi s tem pa so praviloma dolgotrajnejši (kar je sodišču znano iz drugih podobnih postopkov), je pa odločitev o tem, kot so pristojni alžirski organi zagotovili nasprotni udeleženki, pričakovati v kratkem. V konkretnem primeru gre razlog za trajanje postopka ugotavljanja udeleženčeve identitete vsekakor iskati tudi v tem, da udeleženec odklanja vsako sodelovanje pri vračanju v matično državo in poudarja, da želi ostati v Sloveniji, da ima tu prijatelje, da mu pomaga Ambasada Rog ter da ima zagotovljeno možnost bivanja.

21. Vse opisane okoliščine, ki izhajajo iz listinskih dokazov, kot tudi iz udeleženčeve izpovedi, po presoji sodišča utemeljujejo presojo nasprotne udeleženke, da še vedno obstaja nevarnost tožnikovega pobega in da je zaradi realizacije njegove odstranitve iz države njegova nastanitev v Centru za tujce sorazmeren ukrep za dosego tega cilja. Izkazano je, da je udeleženec v Republiko Slovenijo vstopil nezakonito, da mu je izrečen ukrep prepovedi vstopa v državo oziroma območje EU in schengenski prostor ter da v postopku ugotavljanja svoje identitete in v postopku vračanja odklanja vsakršno sodelovanje - kar vse so okoliščine, ki po določbi 68. člena ZTuj-2 kažejo na nevarnost pobega. Izvršitev odstranitve udeleženca iz države je mogoča le v njegovi navzočnosti, obstoj okoliščin, ki kažejo na nevarnost pobega, pa ne opravičuje izrek milejšega ukrepa od omejitve gibanja z nastanitvijo v Centru. Iz dosedanjega udeleženčevega ravnanja, ko je trikrat samovoljno zapustil Azilni dom še preden je bilo odločeno o njegovi prošnji za priznanje mednarodne zaščite, ter dvakrat po odhodu iz Azilnega doma zapustil ozemlje Republike Slovenije (saj je bil prvič deportiran iz Švice, drugič pa iz Nizozemske), sodišče sklepa, da ne gre pričakovati, da bi se prostovoljno zglasil ob izvršitvi izrečenega ukrepa njegove odstranitve iz države.

22. Sodišče na podlagi celote vseh opisanih okoliščin ne vidi razloga, da bi izrečeni ukrep omejitve gibanja v Centru ocenjevalo kot nesorazmernega; ravno nasprotno, vidi ga kot sorazmernega ob upoštevanju okoliščin, ki kažejo na nevarnost udeleženčevega pobega in aktivnosti nasprotne udeleženke za njegovo odstranitev, ki pa zaradi pridobivanja podatkov o udeleženčevi identiteti (tudi zaradi tega, ker udeleženec odklanja vsakršno sodelovanje v postopku) zahteva čas za pridobitev ustrezne potne listine pri organih udeleženčeve matične države. Sorazmernost ukrepa izkazuje tudi dejstvo, da je udeleženec od nezakonitega vstopa v Republiko Slovenijo njeno ozemlje dvakrat zapustil z odhodom v druge države Evropske unije, nenazadnje pa tudi to, da je bil tako v tujini kot tudi v Sloveniji že obravnavan in obsojen za premoženjska kazniva dejanja (v Nemčiji zaradi tatvine in v Sloveniji zaradi tatvine in zlorabe negotovinskega plačilnega sredstva), pa četudi odgovornosti za ta dejanja ne priznava in jo odklanja, kot je to povedal ob zaslišanju.

23. Na presojo sorazmernosti ukrepa ne more vplivati niti udeleženčevo navajanje, da mu v Alžiriji grozijo s smrtjo in da se zato ne more vrniti v to državo. Iz dokazil, ki jih je predložil sodišču (udeleženčev prispevek k objavi Ambasade Rog na spletu, z naslovom: Ljubezen, beg in deportacijski centri) gre razbrati, da je razlog v zatrjevanih udeleženčevih težavah zasebne narave, kar udeležencu, četudi se boji za sebe, še ne daje pravice do bivanja v Republiki Sloveniji (ali do bivanja do odstranitve iz države pod milejšimi ukrepi). Tudi sicer pa ta udeleženčev prispevek, v katerem navaja, da je Alžirijo zapustil sam, brez dekleta, zaradi katerega mu grozijo njeni sorodniki, odstopa od zapisanega v njegovem prispevku z naslovom: Večkrat tepen, ko navaja, da je iz Centra za tujce želel poklicati svojo ženo, nadalje pa tudi od njegovih izjav, ki jih je podal pred izdajo odločbe o omejitvi gibanja, ko je navajal, da ima v Nemčiji ženo in otroka ter od izjav na glavni obravnavi, da se želi poročiti - kar vse ustvarja dvom v njegovo trditev o ogroženosti v matični državi. Zatrjevane okoliščine tudi sicer ne morejo vplivati na odločitev o tem, ali je omejitev gibanja udeleženca še vedno utemeljena in sorazmerna, pač pa bi bile kvečjemu lahko stvar presoje ob morebitnem odločanju o priznanju mednarodne zaščite, kar pa ni predmet tega postopka.

24. Vsa ugotovljena in doslej predstavljena dejstva so po presoji sodišča tudi podlaga za presojo udeleženčevega zatrjevanja in dokazovanja, da lahko biva izven Centra za tujce, kar naj bi vodilo do zaključka, da omejitev gibanja tožniku z nastanitvijo v Centeru ni več utemeljena ter da mu je mogoče izreči milejši ukrep. Udeleženec navaja, da mu možnost bivališča izven Centra za tujce zagotavlja C. C. (o tem je sodišču predložil dve njeni izjavi), ima pa tudi zagotovljeno pomoč znancev preko Ambasade Rog (izjava B. B.). Četudi iz dokazil izhaja zagotovilo, da bi si udeleženec lahko uredil bivališče zunaj Centra, pa njegovo dosedanje ravnanje, kot je opisano v vseh predhodnih odstavkih te obrazložitve, ne daje podlage za zaključek, da bi bil, če bi bil nastanjen izven Centra, pripravljen prostovoljno sodelovati pri izvršitvi že izrečenega ukrepa o vrnitvi ter prepovedi vstopa. Njegovo dosedanje ravnanje izkazuje ravno nasprotno - da tega ukrepa ni pripravljen prostovoljno izvršiti in da Slovenije noče zapustiti. Vsa dokazila, ki jih je predložil udeleženec kažejo smiselno enako, torej, da ni njihov namen v zagotavljanju, da bi udeleženec sprejel in sodeloval pri vrnitvi v matično državo in bi bila zato njegova nastanitev izven Centra upravičena, pač pa v predstavljanju možnosti, da lahko ostane v Sloveniji, četudi za to nima zakonitega naslova, možnost pridobitve mednarodne zaščite pa je s tem, ko je samovoljno trikrat zapustil Azilni dom, navsezadnje odklonil že sam. Tudi če bi bilo udeležencu omogočeno bivanje izven Centra za tujce, to ne pomeni, da bi s tem pridobil pravico do bivanja v Republiki Sloveniji, pač pa bi bil to zgolj drugačen (milejši) način bivanja do trenutka realizacije odločbe o vrnitvi. Ker pa vrnitev v matično državo udeleženec odklanja, hkrati pa tudi iz predloženih dokazil ne izhaja, da bi bodisi ... bodisi C. C. razumeli bivanje zunaj Centra v tem smislu, je izrečeni ukrep omejitve gibanja, ob upoštevanju dosedanjega udeleženčevega ravnanja in dejstva, da Slovenije noče zapustiti in da v postopku pri vrnitvi v matično državo ne sodeluje, sorazmeren.

25. Udeleženec je še navajal, da ima težave z zobovjem in da bi te lahko odpravil ob pomoči znancev zunaj Centra za tujce. Sodišče glede na njegovo izpoved ugotavlja, da se mu v zvezi z zobozdravstvenimi težavami zagotavlja zdravstvena oskrba v Centru. Iz zdravniških potrdil, ki jih je predložil sodišču, je nadalje razvidno, da mu je redno zagotovljena tudi zdravniška oskrba psihiatra ter da, kot sam navaja, prejema metikamentozno terapijo zaradi nespečnosti. Ker je torej zdravstvena oskrba udeležencu zagotovljena (npr. povedal je tudi, da je bil odpeljan v bolnišnico, ko je imel težave z nogo), ukrepa omejitve gibanja z nastanitvijo v Centru ni mogoče šteti za nesorazmernega oziroma takega, ki udeležencu ne bi zagotavljal zdravstvene obravnave in oskrbe. Sodišče pa tudi ne more slediti in se opredeljevati do udeleženčevih navedb, da ga zaposleni v Centru za tujce žalijo in da so do njega agresivni, saj, razen da je to povedal sam in da je predložil članek iz zbornika z njegovim lastnim zapisom, tega ni z ničemer izkazal. 26. Na podlagi vsega doslej navedenega sodišče zaključuje, da je izrečeni ukrep omejitve gibanja na Center za tujce, ki je bil udeležencu odrejen z odločbo Postaje letališče policije Brnik, št. 225-10/2024/1 (3C631-36) z dne 13. 2. 2024, še vedno utemeljen, saj pri udeležencu obstaja nevarnost pobega iz razlogov, določenih v 68. členu ZTuj-2 (kar je pojasnjeno v predhodnih odstavkih), ukrep pa je, ob izkazanih upravičenih pričakovanjih glede uspešnosti njegovega vračanja oziroma odstranitve iz države (kar dokazujejo aktivnosti nasprotne udeleženke) in razlogih, na katere se sklicuje udeleženec (in do katerih se je sodišče opredelilo v 23., 24. in 25. točki te obrazložitve), sorazmeren. Skladno s tem je sodišče odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

1 Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav. 2 79.a člen ZTuj-2 določa: " (1) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve po uradni dolžnosti pred iztekom treh mesecev od odreditve omejitve gibanja v centru, preveri utemeljenost omejitve gibanja po 78. členu tega zakona. V primeru, da ugotovi, da razlogi za omejitev gibanja niso več podani, policiji naloži, da tujca nemudoma izpusti iz centra.(2) V primeru omejitve gibanja po prejšnjem členu, ki je daljše od treh mesecev, preizkus utemeljenosti omejitve gibanja po uradni dolžnosti pred iztekom treh mesecev od določitve omejitve gibanja opravi upravno sodišče. V primeru, da sodišče ugotovi, da razlogi za omejitev gibanja niso več podani, policiji naloži, da tujca nemudoma izpusti iz centra.(3) Policija ministrstvu oziroma sodišču dokumentacijo o postopkih v okviru vračanja tujca posreduje petnajst dni pred iztekom vsakokratnega preizkusnega obdobja. Poleg dokumentacije policija pristojnemu organu poda tudi svoje mnenje o upravičenih pričakovanjih glede uspešnosti vračanja in sporoči druge pomembne okoliščine.(4) Ministrstvo oziroma sodišče policiji in tujcu posreduje svojo odločitev najkasneje en dan pred iztekom preizkusnega obdobja. V postopku preizkusa lahko predstavniki ministrstva po potrebi obiščejo tujca v centru, z njim opravijo razgovor ter opravijo razgovor tudi z uslužbenci centra in policisti, ki so sodelovali v postopku s tujcem. Upravno sodišče lahko zahteva udeležbo tujca in drugih oseb iz prejšnjega stavka na glavni obravnavi.(5) Zoper ugotovitev ministrstva, da je omejitev gibanja še vedno utemeljena ima tujec pravico vložitve tožbe v upravnem sporu. Zoper odločitev upravnega sodišča, da je omejitev gibanja še vedno utemeljena, ima tujec pravico do pritožbe na Upravno sodišče Republike Slovenije. V pritožbi lahko navaja nova dejstva in priloži nove dokaze." 3 Kot okoliščine, ki kažejo na nevarnost pobega tujca, se štejejo zlasti: tujčevo predhodno nezakonito prebivanje v Republiki Sloveniji; vstop tujca v državo kljub prepovedi vstopa; tujčeva pravnomočna obsodba za kazniva dejanja; posedovanje tuje, ponarejene ali drugače spremenjene potne in druge listine; navajanje lažnih podatkov oziroma nesodelovanje v postopku; tujčevo ravnanje, ki kaže na to, da Republike Slovenije v roku za prostovoljno vrnitev, ne bo zapustil (prvi odstavek 68. člena ZTuj-2). Kot milejše okoliščine, ki kažejo na nevarnost pobega pa se štejejo: nedovoljen vstop tujca v Republiko Slovenijo; prekoračitev zakonitega prebivanja tujca v državi za manj kot 30 dni; okoliščina, da tujec nima možnosti bivanja v Republiki Sloveniji; in druge milejše okoliščine na podlagi individualne obravnave (drugi odstavek 68. člena ZTuj-2). 4 Prvi odstavek 76. člena ZTuj-2 določa: "Za tujca, pri katerem obstaja nevarnost pobega ali ni zapustil države v določenem roku in ga iz kakršnih koli razlogov ni mogoče takoj odstraniti, odredi policija do njegove odstranitve iz države omejitev gibanja in nastanitev v centru ali nastanitev izven centra največ za šest mesecev."