Jedro

Zaradi ustavitve postopka zavarovanja Okrajno sodišče v Domžalah v zadevi sicer res ne bo izdalo nobenega sklepa več, vendar to ne pomeni, da sklepa, na podlagi katerega bo tožena stranka dolžna sprostiti blokirana denarna sredstva tožnice, ne bo izdalo drugo sodišče, tj. stečajno sodišče. S pravnomočnim sklepom o zavarovanju, v delu, ki se nanaša na ugotovitev, da upnikova ločitvena pravica ostane v veljavi, Okrajno sodišče v Domžalah ni prejudiciralo obstoja ločitvene pravice. Z njeno ohranitvijo je zgolj začasno uredilo položaj, o katerem (tj. o obstoju oziroma neobstoju ločitvene pravica) pa bo dokončno odločeno tekom (ločenega) stečajnega postopka.

Položaj tožene stranke, ki ga ima kot organizacija za plačilni promet v postopku zavarovanja, je primerljiv z izvršiteljevim, kolikor kot pomožni organ sodišča pod vodstvom sodišča opravlja neposredna dejanja izvršbe (blokado in izplačilo sredstev).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni v izpodbijani: - II. točki izreka tako, da se tožbeni zahtevek zavrne, - III. točki izreka pa tako, da tožeča stranka sama nosi svoje pravdne stroške.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 954,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. S sklepom in sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da se zaradi delnega umika tožbe, da je tožena stranka dolžna sprostiti denarna sredstva na poslovnem računu tožeče stranke v znesku 16.550,85 EUR, postopek v tem delu ustavi (I. točka izreka), in da je tožena stranka dolžna sprostiti denarna sredstva na poslovnem računu tožeče stranke št. SI56 000, odprt pri banki X d. d., v znesku 37.924,53 EUR v roku 15 dni, da ne bo izvršbe (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov v znesku 3.794,00 EUR (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo (II. in III. točko izreka) se iz razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožena stranka ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in tožbeni zahtevek tožeče stranke „zavrže oziroma zavrne“, tožeči stranki pa naloži plačilo nastalih pravdnih stroškov.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Nad tožečo stranko se je dne 23. 5. 2012 začel stečajni postopek (sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, St 1128/2012, A 2), dne 29. 5. 2012 pa sta pravdni stranki sklenili Pogodbo o odprtju in vodenju Poslovnega računa družbe v stečaju št.: IBAN SI56 000. Po zatrjevanju tožeče stranke je na navedenem računu tožena stranka brez naloga tožnice blokirala sredstva v višini 54.473,29 EUR. Temu se je toženka upirala s sklicevanjem na sklep Okrajnega sodišča v Domžalah z dne 22. 2. 2012 o zavarovanju s predhodno odredbo v korist upnika E. d. o. o. (Z 5/2012, B 1), enak sklep z dne 16. 4. 2012 v korist upnika G. (Z 7/2012, B 2) in sklep DURS-a z dne 16. 4. 2012 (v zvezi s tem je tožeča stranka že v postopku na prvi stopnji delno umaknila tožbo, B 3), s katerimi ji je bilo odrejeno, da mora dolžniku (sedaj tožeči stranki) oziroma komu drugemu po njegovemu nalogu odreči izplačilo denarnih zneskov, navedenih v teh sklepih. Sporna sredstva pa je tožena stranka obdržala blokirana tudi po začetku stečajnega postopka. Slednje izhaja iz izpiska poslovnega računa tožeče stranke (A 4) - dne 4. 7. 2012 je imela tožeča stranka blokirana sredstva v višini 54.473,29 EUR.

6. Okrajno sodišče v Domžalah je dne 11. 7. 2012 izdalo sklep, da se postopek zavarovanja, ki je bil začet s sklepom z dne 22. 2. 2012 (B 4), prekine v delu, ki se nanaša na rubež denarnega dobroimetja pri organizacijah za plačilni promet, in sicer za 37.542,29 EUR zarubljenih sredstev pri banki X d. d., dne 12. 7. 2012 pa sklep o prekinitvi postopka zavarovanja (B 5), ki je bil začet 16. 4. 2012, v delu, ki se nanaša na rubež denarnega dobroimetja pri organizacijah za plačilni promet, in sicer za 382,24 EUR zarubljenih sredstev pri banki X d. d.. Kasneje, dne 11. 3. 2013, je isto sodišče v zadevi Z 5/2012 v delu, ki se nanaša na rubež denarnega dobroimetja pri organizacijah za plačilni promet za 37.542,29 EUR zarubljenih sredstev pri NLB d. d., ustavilo postopek zavarovanja, ki je bil začet s sklepom z dne 22. 2. 2012, in odločilo da ločitvena pravica upnika, ki je bila pridobljena z rubežem denarnega dobroimetja, ostane v veljavi (A 10).

7. V slednjem primeru je okrajno sodišče namreč upoštevaje določilo 280. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS, št. 63/13 in 100/13), ki se uporablja za ločitvene pravice, pridobljene v postopku izvršbe ali zavarovanja, ki je bil prekinjen z začetkom stečajnega postopka po 2. točki 3. odstavka 132. člena istega zakona (sklep z dne 11. 7. 2012), ugotovilo, da je upnik pravočasno prijavil svojo terjatev in ločitveno pravico, pridobljeno v postopku zavarovanja (Z 5/2012) in skladno s 1. točko 2. odstavka 280. člena sklenilo, kot izhaja iz predhodnega odstavka te sodbe (A 10).

8. Navedeni sklep je dne 8. 5. 2013 postal pravnomočen. Višje sodišče v Ljubljani (II Ip 1883/2013) je odločitev prvostopenjskega sodišča potrdilo in v zvezi z izpodbijano odločitvijo iz II. točke (da ločitvena pravica ostane v veljavi) pojasnilo, da sodišče v postopku zavarovanja s sklepom, kakršen je sklep o zavarovanju z dne 11. 3. 2013 (A 10), ugotavlja le, ali je upnik - glede na stanje postopka zavarovanja ter stanje stečajnega postopka v času pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev - svojo terjatev in ločitveno pravico priglasil ali ne in da ta (sklep) v ničemer ne vpliva na stečajni postopek v zvezi s predmetno terjatvijo (A 12). Za presojo procesnih situacij, do katerih pride zaradi dejanj udeležencev stečajnega postopka v času po pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev, je namreč pristojno stečajno sodišče. 9. Sodišče prve stopnje se je v predmetnem gospodarskem sporu na citirano obrazložitev pritožbenega sodišča v postopku zavarovanja (A 12) utemeljeno sklicevalo. Pravilno se je sklicevalo na 372. člen ZFPPIPP, ki se nanaša na nadaljnja dejanja v stečajnem postopku (torej po pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev), vendar pa glede na predhodno opisano procesno situacijo navedeno zakonsko določilo napačno uporabilo in v posledici sprejelo nepravilen zaključek o utemeljenosti tožbenega zahtevka po sprostitvi zarubljenih denarnih sredstev, kar mu utemeljeno očita tudi predmetna pritožba.

10. Zaradi ustavitve postopka zavarovanja Okrajno sodišče v Domžalah v zadevi Z 5/2012 sicer res ne bo izdalo nobenega sklepa več, vendar to ne pomeni, da sklepa, na podlagi katerega bo tožena stranka dolžna sprostiti blokirana denarna sredstva tožnice, ne bo izdalo drugo sodišče, tj. stečajno sodišče. Takšen zaključek pritožbenega sodišča narekuje določba 372. člena ZFPPIPP (v zvezi s katero je prvostopenjsko sodišče napravilo napačno subsumpcijo), po kateri mora stečajno sodišče v treh delovnih dneh po prejemu obvestila upravitelja, da je ločitvena pravica prenehala, ker ločitveni upnik ni vložil ustrezne tožbe (305. člen ZFPPIPP), izdati sklep, da se premoženje iz posebne razdelitvene mase prenese v splošno razdelitveno maso. Zato s pravnomočnim sklepom o zavarovanju z dne 11. 3. 2013 (A 10), v delu, ki se nanaša na ugotovitev, da upnikova ločitvena pravica ostane v veljavi, Okrajno sodišče v Domžalah ni prejudiciralo obstoja ločitvene pravice. Z njeno ohranitvijo je zgolj začasno uredilo položaj, o katerem (tj. o obstoju oziroma neobstoju ločitvene pravica) pa bo dokončno odločeno tekom (ločenega) stečajnega postopka. To glede na določilo 372. člena ZFPPIPP pomeni, da bo tožena stranka morala sprostiti blokirana denarna sredstva šele na podlagi sklepa stečajnega sodišča, katerega izdajo bo predlagal stečajni upravitelj tožeče stranke.

11. V zvezi s tem pa je bilo že v postopku na prvi stopnji ugotovljeno, da upnika E. d. o. o. in G. d. o. o. v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev z dne 15. 1. 2013 (A 9) nista uveljavljala svojih prerekanih ločitvenih pravic v pravdi (iz sklepa o preizkusu terjatev oziroma končnega seznama preizkušenih terjatev namreč izhaja, da morata tožbi v pravdnem postopku vložiti navedena upnika), s čimer so nastale posledice, ki jih določa 4. odstavek 305. člena ZFPPIPP - njuni ločitveni pravici sta prenehali. S tem so se izpolnili tudi pogoji za nadaljnje postopanje stečajnega upravitelja, ki pa bo za dosego cilja, ki ga tožnica neutemeljeno zasleduje s predmetno tožbo, glede na obrazloženo moral poskrbeti skladno s pravili ZFPPIPP. Navedbe tožeče stranke, da toženka njena sredstva neutemeljeno zadržuje vse od začetka stečajnega postopka (23. 5. 2012) se vsled navedenemu izkažejo za neutemeljena - toženka jih bo dolžna sprostiti šele, ko ji bo to naloženo s sklepom stečajnega sodišča. 12. Pritožbeno sodišče se namreč v celoti strinja s pritožbenimi očitki o položaju tožene stranke, ki ga ima kot organizacija za plačilni promet v postopku zavarovanja. Ta je namreč primerljiv z izvršiteljevim, kolikor kot pomožni organ sodišča pod vodstvom sodišča opravlja neposredna dejanja izvršbe (blokado in izplačilo sredstev). Izvršitelj pa mora opravljati izvršilna dejanja ne glede na s strani upnika, dolžnika ali koga tretjega zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave, razen če pristojni organ določi drugače.(1 )

13. Vsled navedenemu je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo (1. odstavek 351. člena v zvezi s 5. alinejo 358. člena ZPP).

14. V skladu z 2. odstavkom 165. člena ZPP mora pritožbeno sodišče v primeru, ko spremeni odločbo, zoper katero je vloženo pravno sredstvo, odločiti o stroških vsega postopka. V postopku na prvi stopnji tožena stranka stroškov ni priglasila. Tožeča stranka pa je toženi dolžna povrniti njene stroške pritožbenega postopka, ki predstavljajo 939,00 EUR sodne takse za pritožbo in 15,00 EUR materialnih stroškov, skupaj torej 954,00 EUR.

15. Tožeča stranka je dolžna povrniti odmerjene stroške v roku 15 dni, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od poteka izpolnitvenega roka dalje (Pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006 - Pravna mnenja I/2006).

(1) Sodba III Ips 234/2008.