Jedro

Obe strokovni mnenji sta sicer bili vročeni staršema, na katerega v skladu z zakonsko določbo 28. člena ZUOPP-1, nista dala pripomb v roku 8 dni. Ne glede na to, da po določbi tretjega odstavka tega člena organ, ki vodi postopek, če ne dobi pripomb staršev in strokovnega mnenja ni treba dopolniti, dodatno obrazložiti ali opraviti ponovne obravnave, izda odločbo o usmeritvi, je bila v zvezi s tožbenimi ugovori ob predpostavki pravilne izpolnitve zahteve za uvedbo usmerjanja mld. tožnice, v program vzgoje in izobraževanja, izpodbijana odločba preuranjeno izdana. Prvostopenjski organ bi moral starše pred odločitvijo seznaniti z vsebinskim postopkom in jim dati tudi možnost sodelovanja v tem postopku (prvi odstavek 9. člena ZUP), glede na to, da odločitev o tem, da gre pri mld. tožnici za otroka z lažjo motnjo v duševnem razvoju po Pravilniku o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami in na podlagi tega, njena usmeritev v prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom, lahko pomeni njeno dokončno izobrazbeno usodo.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, OE Celje, številka 6901-1230/2015-8 z dne 1. 3. 2016, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ v 1. točki izreka odločil, da se A.A. (mld. tožnica) usmeri v prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom. 2. točka izreka določa, da se z dokončnostjo te odločbe vključi v Osnovno šolo B. 3. točka določa, da sta starša dolžna kot otrokova zakonita zastopnika poskrbeti, da se vključi v Osnovno šolo B. z dokončnostjo te odločbe. V 4. točki je odločeno, da ta odločba velja do spremembe ravni izobraževanja mld. tožnice in da stroški postopka niso nastali (5. točka izreka).

2. V obrazložitvi organ navaja, da je bil dne 24. 6. 2015 uveden postopek na podlagi zahteve C.C. za uvedbo postopka usmerjanja za A.A. V zahtevi vlagateljica navaja, da bi deklica zaradi posebnih potreb potrebovala ustrezno strokovno pomoč v šoli. Po določbi prvega odstavka 23. člena Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (v nadaljevanju ZUOPP-1), je Komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami pri Zavodu RS za šolstvo K52 (v nadaljevanju Komisija) izdelala strokovno mnenje, številka 6901-1230/2015-4 z dne 26. 1. 2016. Na podlagi 29. člena tega zakona je bilo preverjeno, ali vzgojno izobraževalni zavod, v katerega bo otrok vključen, izpolnjuje pogoje za sprejem otroka s posebnimi potrebami, kar je bilo storjeno v tem primeru.

3. Na podlagi prvega odstavka 28. člena ZUOPP-1, je dne 2. 2. 2016 organ posredoval strokovno mnenje staršem otroka, ki pa v zahtevanem roku nista nanj odgovorila.

4. Iz mnenja je razvidno, da je otrok po Pravilniku o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami (Pravilnik) in Kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami (Kriteriji) opredeljen, kot otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Na podlagi 9. člena Pravilnika je bila mld. tožnica usmerjena v prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom. Strokovno mnenje komisije je v skladu z ugotovljenim dejanskim stanjem in pridobljeno dokumentacijo. Iz tega tudi izhaja, da je usmeritev otroka v prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom v največjo otrokovo korist. 5. S pritožbeno odločbo tožena stranka potrjuje odločitev prvostopenjskega organa ter navaja vsa poročila, ki so bila pridobljena v zvezi s šolanjem mld. tožnice in ponovno povzema mnenje Komisije prve stopnje.

6. Komisija druge stopnje je v pritožbenem postopku tudi pridobila strokovno mnenje, številka 60340-20/2016/4 z dne 21. 4. 2016, ki ga pritožbeni organ navaja. Mnenje je bilo posredovano staršema, ki nanj v zakonskem roku nista dala pripomb.

7. Tožeča stranka vlaga tožbo zaradi zmotne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da mld. tožnica ni otrok s posebnimi potrebami, če bi bila, bi to bilo že nedvoumno izraženo pred vstopom v šolo, v času obiskovanja vrtca ali bi se o njej vodila v času šolanja personalna mapa.

8. Obe strokovni mnenji sta povsem prilagojeni za potrebe tega postopka, ne drži, da bi bila mld. tožnica v šolskem letu 2015/2016 ponovno učenka 2. razreda Osnovne šole Č. ampak je učenka 3. razreda in ga je tudi uspešno zaključila. Ne drži, da so pri mld. tožnici izražene težave že od vstopa v šolo in na vseh šolskih področjih. Iz vseh spričeval 1., 2. in 3. razreda je razvidno, da je napredovala v višji razred in ga vedno zaključila s pozitivnim ocenami. Prejela je tudi več priznanj in pohval iz različnih področij. Res ima določene težave pri določenih predmetih, vendar je to izključno posledica neuporabe slovenskega jezika v domačem okolju.

9. Ni res, da se je tožnici nudila individualna pomoč in sicer šolske svetovalne službe in je bila vključena v dopolnilni pouk. Morala bi biti kot otrok tujcev, skladno z načelom zagotavljanja pogojev za doseganje ciljev in standardov znanja, vključena v različne oblike dejavnosti, s katerimi bi se ji omogočilo uspešno vključevanje v šolo in doseganje predpisanih standardov znanja. Izdelan mora biti individualni program za mld. tožnico in program dopolnilnega pouka. Tožničina družina je 6 članska, starša živita tukaj od leta 2002. Doma se pogovarjajo samo v albanskem jeziku, medtem ko mora v šoli govoriti in pisati izključno v knjižnem slovenskem jeziku. Sklicuje se na Resolucijo Sveta Evropske unije, ki članicam priporočajo, naj tujcem zlasti mladim zagotovi učenje države gostiteljice, ki je ključni element uspešnega vključevanja in zaposljivosti.

10. Ni znano, zakaj je Osnovna šola Č. podala zahtevo za uvedbo postopka za usmerjanje otroka, saj mld. tožnica vedno sodelovala pri pouku, starša pa o njeni morebitni duševni motnji nista bila s strani šole nikoli seznanjena. Profesorica D.D., ki je bila mld. tožnici razredničarka v 2. in 3. razredu, jo je vedno ocenila s pozitivno oceno, z njene strani je prejela precej pohval in priznanj na različnih področjih, staršem pa na govorilnih urah in sestankih posebnih učnih težav ni izpostavljala. V strokovnem mnenju z dne 26. 1. 2016 so podpisane vse tri osebe, vendar je duševno razvitost mld. tožnice ocenila samo psihologinja E.E. v 20 - minutnem srečanju in ker je mld. tožnica bolj plahe narave in potrebuje malo več časa, da se navadi na okolje, v teh nekaj minutnem srečanju, ni dosegla standardov, ki se zahtevajo za njeno starost. V tako kratkem srečanju ni mogoče izvesti ocenjevanja otroka, tem nepravilnostim sledi organ druge stopnje. Predlaga, da se zaslišijo vse osebe, ki so sestavljale komisijo in njena razredničarka D.D. Preusmeritev v šolo s prilagojenim programom bi za mld. tožnico predstavljajo velik šok, saj to šolo obiskuje njena sestra in dva brata, navezala je že tudi prijateljske stike. Predlaga, da se obe izpodbijani odločbi kot nezakoniti odpravita in da sodišče odloči, da se mld. tožnica v šolskem letu 2016/2017 vpiše v 4. razred Osnovne šole Č., s 1. 9. 2016 dalje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

11. Tožena stranka v obširnem odgovoru na tožbo ponovno navaja dejanske in pravne razloge navedene v drugostopenjski izpodbijani odločbi ter še bolj podrobno razlaga pomen odločitve o usmeritvi v prilagojen program z nižjim izobrazbenim standardom. Odgovarja na tožbene navedbe, ki se nanašajo na očitek, da mld. tožnici ni bila nudena zadostno ustrezna učna pomoč, ker ji je bila ta nudena v vseh treh letih šolanja. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

12. V pripravljalni vlogi mld. tožnica ponovno vztraja pri navedbah podanih že v tožbenih razlogih in še predlaga zaslišanje obeh staršev v albanskem jeziku, ker slabo razumeta slovenski jezik. Tudi ne drži, da je zahtevo za uvedbo postopka usmerjanja podala zakonita zastopnica mld. tožnice C.C., ampak je bil postopek uveden na podlagi predloga OŠ Č.

13. Tožba je utemeljena.

14. Pravna podlaga za odločanje v tem spornem primeru je ZUOPP-1, ki v določbah členov od 22 do 30, določa postopek usmerjanja otrok, mladoletnikov in polnoletnih oseb s posebnimi vzgojno - izobraževalnimi potrebami (otroci s posebnimi potrebami) v programe vzgoje in izobraževanja. 25. člen tega zakona določa v prvem odstavku, da se zahteva za uvedbo postopka začne s pisno zahtevo staršev, kar je v tem obravnavanem primeru tudi sporno. V upravni spis je vložena fotokopija zahteve za uvedbo postopka usmerjanja (obrazec), ki ima dohodno štampiljko organa prve stopnje z datumom 3. 6. 2015. Na 5. strani te zahteve je datum 2. 6. 2015 in podpis vložnika, ki je sicer nečitljiv, iz ostalih listin (pritožba, pooblastilo odvetniku), pa je sodišče ugotovilo, da je to verjetno podpis matere mld. tožnice C.C. Kot vlagateljico zahteve jo navajata tudi oba upravna organa. Ne glede na to, da se lahko postopek začne tudi po uradni dolžnosti, je ponovna preveritev okoliščine o tem, kdo je podpisal navedeno zahtevo in če je podana s strani obeh staršev, glede na izrecno določbo prvega odstavka 25. člena ZUOPP-1, da se postopek usmerjanja otroka s posebnimi potrebami začne s pisno zahtevo staršev (na zahtevi za uvedbo postopka usmerjanja je samo en podpis in še ta nečitljiv) bistvena za zakonitost uvedbe postopka usmerjanja mld. tožnice.

15. Šele po ponovni presoji izpolnitve navedene procesne predpostavke bo prvostopenjski organ ponovno ugotavljal izpolnitev vseh nadaljnjih vsebinskih pogojev za izdajo odločbe po določbi 30. člena tega zakona. V tem primer odločitev obeh upravnih organov temelji na strokovnem mnenju komisij, ki pa je odločala na podlagi pregleda tožnice (samo prvostopenjska komisija), na katerem je diplomirana psihologija ugotovila, da lestvica intelegentnosti WISC III umešča trenutne mld. tožničine komunikativne sposobnosti na nivo izjemno nizke intelegentnosti, na podlagi katerega je ugotovljeno, da je otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju in da je zanjo največja korist, da se vključi v prilagojen izobraževalni program z nižjem izobrazbenim standardom. Strokovno mnenje Komisije I. stopnje je bilo vročeno staršema mld. tožnice, ki nanj nista dala pripomb.

16. V pritožbenem postopku je bilo pridobljeno novo poročilo šole, pregledana je bila dokumentacija, strokovno mnenje Komisije II stopnje, ki je bilo narejeno na podlagi tega novega poročila šole je bilo vročeno staršema, ki pa nanj nista dala pripomb.

17. Iz prvega strokovnega mnenja Komisije I. stopnje z dne 26. 1. 2016 izhaja, da mld. tožnica letos ponovno obiskuje 2. razred Osnovne šole Č. Kot izhaja iz listin upravnega spisa in je tudi v skladu s tožbenim ugovorom, mld. tožnica ponovno ni obiskovala 2. razreda Osnovne šole Č., ampak je v času, ko je bilo izdelano mnenje, obiskovala že 3. razred te osnovne šole. Ta razred je po spisovnih podatkih in izdanem spričevalu o končanem 3. razredu tudi uspešno zaključila z navedbo, da napreduje v naslednji razred (šolsko leto 2015/16). To pomeni, da je bila mld. tožnica na podlagi spisovnih listin sposobna izdelati celo 3. razred osnovne šole in je v letu 2016 napredovala v 4. razred, kar nakazuje na to, da so razlogi v obeh odločbah v nasprotju z listinskimi dokazili.

18. Strokovno mnenje Komisije II. stopnje z dne 21. 4. 2016 ne daje nove vsebinske opredelitve, ampak samo potrjuje mnenje Komisije I. stopnje. Obe strokovni mnenji sta sicer bili vročeni staršema, na katerega v skladu z zakonsko določbo 28. člena ZUOPP-1, nista dala pripomb v roku 8 dni (prvi odstavek). Ne glede na to, da po določbi tretjega odstavka tega člena organ, ki vodi postopek, če ne dobi pripomb staršev in strokovnega mnenja ni treba dopolniti, dodatno obrazložiti ali opraviti ponovne obravnave, izda odločbo o usmeritvi, je bila v zvezi s tožbenimi ugovori, tudi po presoji sodišča, ob predpostavki pravilne izpolnitve zahteve za uvedbo usmerjanja mld. tožnice, v program vzgoje in izobraževanja, izpodbijana odločba preuranjeno izdana. Prvostopenjski organ bi moral starše pred odločitvijo seznaniti z vsebinskim postopkom in jim dati tudi možnost sodelovanja v tem postopku (prvi odstavek 9. člena ZUP), glede na to, da odločitev o tem, da gre pri mld. tožnici za otroka z lažjo motnjo v duševnem razvoju po Pravilniku in na podlagi tega, njena usmeritev v prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom, lahko pomeni njeno dokončno izobrazbeno usodo.

19. V ponovnem postopku bo prvostopenjski upravni organ ponovno presodil izpolnitev v 14. točki sodbe zakonsko določeno procesno predpostavko za uvedbo postopka usmerjanja mld. tožnice, in v primeru njene izpolnitve ravnal v skladu z navodili sodišča v prej navedeni točki te sodbe (četrti odstavek 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

20. Sodišče je tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ter zadevo vrnilo po tretjem odstavku tega člena organu prve stopnje v ponovno odločanje.

21. Mld. tožnica je ob vložitvi tožbe zahtevala povrnitev stroškov postopka. Sodišče o zahtevi odloča na podlagi določbe tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi ali ugotovi nezakonitost izpodbijanega akta, se tožeči stranki glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje. Prisojeni znesek plača tožena stranka. Upoštevaje določbo 2. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožeči stranki v upravnem sporu (Pravilnik) sodišče ugotavlja, da je tožnico v upravnem sporu zastopal odvetnik, zadeva pa je bila rešena na seji, zato je skladno z določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika tožnici priznalo stroške v višini 285 EUR, povečane za 22% DDV.