Jedro

Zakon o pravdnem postopku pozna v primeru umika tožbe, v zvezi s plačilom pravdnih stroškov, samo eno izjemo; če tožnik umakne tožbo takoj, ko toženec izpolni zahtevek, plača pravdne stroške toženec. Razen tega izjemnega primera pa velja pravilo, da mora tožnik, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki tudi vse pravdne stroške. 26. člen Ustave Republike Slovenije določa, da ima vsakdo pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe, ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, s svojim nezakonitim ali nepravilnim delom stori oseba ali organ, ki tako službo opravlja - izraža načelo, da naša država sprejema odškodninsko odgovornost tudi zaradi morebitnega sodnikovega protipravnega ravnanja v procesu sojenja. Pri presoji nepravilnega in nezakonitega dela sodnika je treba izhajati iz pravil stroke, tj. pravil za opravljanje sodniške službe.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom vzelo na znanje umik tožbe in tožeči stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 443.825,00 tolarjev.

Tožeča stranka se je zoper odločitev o stroških pravočasno pritožila iz razloga, ker je sodišče zmotno uporabilo določilo 158. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Navaja, da je bila s sklepom, opr.št. St 5/95, z dne 5.9.1995, napotena na pravdo, zato je v postavljenem roku vložila tožbo. Ne vzdrži očitek, da se v postopku ni posluževala svojih pravic do pritožbe in se je nekritično odločila za vložitev tožbe. Če bi se zoper napotitveni sklep pritožila, bi morala prav tako vložiti tožbo v prekluzivnem roku in plačati sodno takso, saj pritožba zoper napotitveni sklep ne zadrži njegove izvršitve (peti odstavek 10. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji Ur.l. SFRJ 84/89; enako peti odstavek 13. člena Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji Ur.l. RS 67/93 - ZPPSL). Ker je prvostopno sodišče s sklepom o popravi, z dne 10.1.1997, namesto tožeče stranke na pravdo napotilo stečajnega upravitelja, je tožeča stranka umaknila tožbo, zahtevala povrnitev pravdnih stroškov in s tem preprečila nadaljne nepotrebne stroške.

Tožeča stranka je torej glede vložitve tožbe ravnala po sklepu sodišča. Če je bil sklep napačen, ne more stranka trpeti škode in stroškov postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o pravdnem postopku pozna v primeru umika tožbe, v zvezi s plačilom pravdnih stroškov, samo eno izjemo - če tožnik umakne tožbo takoj, ko toženec izpolni zahtevek, plača pravdne stroške toženec.

Razen tega izjemnega primera pa velja pravilo, da mora tožnik, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki tudi vse pravdne stroške (glej Juhart: Civilno procesno pravo FLRJ, Lj. 1961, str. 241). V predmetni zadevi ne pride v poštev uporaba navedene izjeme, zato je bila odločitev prvostopnega sodišča o stroških pravdnega postopka pravilna in pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče pri tem še dodaja: 26. člen Ustave Republike Slovenije določa, da ima vsakdo pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe, ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, s svojim nezakonitim ali nepravilnim delom stori oseba ali organ, ki tako službo opravlja - izraža načelo, da naša država sprejem odškodninsko odgovornost tudi zaradi morebitnega sodnikovega protipravnega ravnanja v procesu sojenja (glej odločbo Vrhovnega sodišča RS, II Ips 406/95, z dne 18.10.1995). Pri presoji nepravilnega in nezakonitega dela sodnika je treba izhajati iz pravil stroke, tj. pravil za opravljanje sodniške službe. Ali je tudi v danem primeru podana odškodninska odgovornost za nastale pravdne stroške, ni predmet te pravdne zadeve, temveč samostojnega postopka, ki ga lahko stranka sproži s tožbo.