Jedro

Osnutek sodne poravnave ni pogodba obligacijskega prava. Sodna poravnava je sklenjena, ko zapisnik o sodni poravnavi preberejo in pred sodnikom podpišejo stranke (drugi odstavek 307. člena ZPP), ali ko stranke podpišejo pisni predlog poravnave, ki ga pripravi in strankam pošlje sodnik (četrti odstavek 307. člena ZPP).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki 616,00 EUR stroškov za odgovor na pritožbo v 15-tih dneh, od izteka paricijskega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. V izpodbijani sodbi je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica od tožencev zahtevala izdajo za zemljiškoknjižni vpis sposobne listine, na podlagi katere bi se pri nepremičnini parc. št. 1375/31 k. o. X in nepremičnini parc. št. 1375/37 k. o. X lahko izbrisala v korist tožencev vknjižena pravica do brezplačnega dosmrtnega užitka - ID omejitve ... in pravica prepovedi odtujitve in obremenitve - ID omejitve ..., sicer bi takšno listino nadomestila pravnomočna sodba. Z izpodbijano sodbo je sodišče zavrnilo tudi tožbeni zahtevek za izročitev ključa stanovanja v spodnji etaži stavbe na naslovu A. 1, ki stoji na nepremičnini parc. št. 1375/31 k. o. X in je v uporabi tožencev.

2. Odločitev sodišča iz vseh razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) izpodbija tožnica. V obrazložitvi navaja, da je s tožbenim zahtevkom uveljavljala izpolnitev vsebine pogodbe o poravnavi, ki so jo stranke poimenovale Osnutek sodne poravnave z dne 24. 2. 2021. Stranke so dogovor sklenile v postopku sodišču pridružene mediacije, kjer so dogovorile vsebino in podpisale Osnutek sodne poravnave z izrecnim navodilom sodišču, naj na podlagi priloženega besedila pripravi pisni predlog sodne poravnave in ga pošlje v podpis pravdnim strankam. Toženca sodne poravnave z vsebino, kot izhaja iz Osnutka sodne poravnave, nista podpisala. Zmotno je materialnopravno naziranje sodišča prve stopnje, da Osnutek sodne poravnave z dne 24. 2. 2021 nima pravne narave pogodbe o poravnavi, ampak gre zgolj za poravnalno ponudbo za namen rešitve obstoječega pravdnega spora. Navaja, da ne obstaja pravna podlaga, iz katere bi sledilo, da je pogoj za veljavnost Pogodbe o poravnavi, da je sklenjena v obliki sodne poravnave, saj takšna oblika ni bila določena kot pogoj za njeno veljavnost. Zato je jasno, da so pravdne stranke 24. 2. 2021 sklenile veljavno Pogodbo o poravnavi oziroma veljaven sporazum o rešitvi spora. Četudi je v naslovu zapisano Osnutek sodne poravnave, dejansko predstavlja Pogodbo o poravnavi oziroma sporazum o rešitvi spora. S podpisom ponudbe so stranke sprejele tožničino ponudbo z vsebino, kot izhaja iz Osnutka sodne poravnave, da je bilo doseženo soglasje pogodbenih strank o vsebini medsebojnega pogodbenega razmerja.

3. Toženca sta na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Osnutek sodne poravnave je bil sklenjen v postopku pridružene mediacije na sodišču, pred mediatorko, z namenom, da sodišče skladno s četrtim odstavkom 307. člena v zvezi z drugim odstavkom 306. člena ZPP prosijo, da na podlagi priloženega besedila pripravi pisni predlog sodne poravnave, kar izključuje, da bi pravdne stranke sklenile pravni posel, ki bi imel samostojne pravne učinke, za kar se zavzema pritožba. Osnutek sodne poravnave pač ni pogodba obligacijskega prava. Sodna poravnava je sklenjena, ko zapisnik o sodni poravnavi preberejo in pred sodnikom podpišejo stranke (drugi odstavek 307. člena ZPP), ali ko stranke podpišejo pisni predlog poravnave, ki ga pripravi in strankam pošlje sodnik (četrti odstavek 307. člena ZPP). Sodna poravnava je pogodba, ki jo sklenejo stranke med postopkom pred pravdnim sodiščem o spornem predmetu ali njegovem delu in s katerim uredijo sporno pravno razmerje tako, da določijo svoje pravice in obveznosti.

6. Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču v odgovoru na pritožbo, da so si pravdne stranke odločitev o tem, ali bo do sklenitve dogovora dejansko prišlo, pridržale do podpisa sodne poravnave. To potrjuje tako beseda "osnutek" kot tudi vsebina 9. točke Osnutka poravnave, ki določa, da bo dogovor šele sklenjen. Zapisa na osnutku, naj sodišče pripravi predlog, ki ga bodo pravdne stranke podpisale (ali pa tudi ne), ni mogoče razlagati drugače, kot da to ni dokončen dokument in zato kot tak ne more zavezovati strank.

7. Pritožbeno sodišče nima prav nobenega dvoma v dokazno oceno sodišča prve stopnje, da je bila volja udeležencev, da sklenejo osnutek za sklenitev sodne poravnave, do katere pa ni prišlo. Zato je zmotno materialnopravno stališče pritožnice, da je bil s podpisom osnutka sklenjen samostojen pravni posel, z zanj predvidenimi pravnimi učinki. Posledično je materialnopravno pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, da Osnutek sodne poravnave ni pravna podlaga, na podlagi katere bi pritožnica s tožbenim zahtevkom lahko uspela.

8. Pritožbene navedbe niso utemeljene in ker pritožbeno sodišče ni našlo tistih absolutno bistvenih kršitev postopka na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

9. Tožeča stranka je v pritožbenem postopku propadla, zato nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama in je dolžna plačati toženi strani stroške za odgovor na pritožbo, ki jih je sodišče odmerilo skladno z Odvetniško tarifo, njihova natančna specifikacija pa je razvidna iz stroškovnika, ki je v spisu (154. člen ZPP v zvezi s 165. členom ZPP).