Jedro

Če sta izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine in pravdni postopek, ki iz njega izvira, celota, to lahko pomeni le, da je treba v pravdnem postopku odločiti ne samo o stroških pravdnega postopka, ampak tudi o stroških izvršilnega postopka, o katerih še ni bilo pravnomočno odločeno, in sicer v skladu z načeli in pravili, ki veljajo za povračilo stroškov v izvršilnem postopku.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na zahtevo tožeče stranke, ki ni soglašala z izvršiteljevim obračunom plačila za delo in stroškov, da o obračunu odloči sodišče, sklenilo, da mora tožeča stranka izvršitelju v roku 8 dni po prejemu njegovega poziva plačati 657.691 SIT, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Sodišče druge je ugodilo pritožbi tožeče stranke in izpodbijani sklep razveljavilo.

Zoper ta sklep je Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navedlo je, da je napačno stališče pritožbenega sodišča, da je o stroških izvršitelja mogoče odločiti le v izvršilnem postopku in da tožeča stranka zaradi neupravičeno vodenega izvršilnega postopka ni dolžna povrniti stroškov izvršitelju, ki mora povračilo stroškov zahtevati v drugem postopku, in sicer od tistega, ki jih je povzročil. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 19.1.2004, opr. št. I 98/1009-42 v dovolitvenem delu razveljavilo sklep o izvršbi in odločilo, da se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Sklepa z dne 7.11.2002, s katerim je določilo izvršitelja, s tem sklepom ni razveljavilo. Po 292. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 3/07 - ur. p. b., ZIZ) je izvršitelj upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v skladu s predpisano tarifo. Stroški izvršitelja so po 293. členu ZIZ izvršilni stroški. V skladu z 38. členom ZIZ jih mora najprej plačati upnik. Iz 62. člena ZIZ izhaja, da sta postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine in pravdni postopek, ki temu sledi po dolžnikovemu ugovoru zoper sklep o izvršbi, enovit postopek. Ker sodišče prve stopnje ni pravočasno, preden je izvršitelj začel s svojim delom, razveljavilo sklepa, s katerim ga je določilo, je upravičen do povračila potrebnih stroškov. Kdo bo stroške poravnal v predmetnem pravdnem postopku, je stvar odločitve tega postopka, založiti pa jih mora vsekakor upnik, to je tožeča stranka. Neupravičeno vodenje izvršilnega postopka in morebitna odškodninska odgovornost v zvezi s tem postopkom je res stvar drugega postopka. Vendar pa je napačno naziranje sodišča druge stopnje, da bi moral ta postopek sprožiti izvršitelj, saj je delo opravljal na podlagi sklepa o imenovanju izvršitelja, ki ga sodišče ni razveljavilo.

Zahteva za varstvo zakonitosti je bila v skladu z določbo 375. v zvezi z drugim odstavkom 391. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/07 - ur. p. b., ZPP) vročena pravdnima strankama, ki nanjo nista odgovorili.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Obravnavani pravdni postopek, opr. št. P 27/2004 je nadaljevanje izvršilnega postopka, ki se je začel 31.7.1998 z upnikovim izvršilnim predlogom na podlagi verodostojne listine. Sodišče prve stopnje je 2.11.1998 izdalo sklep o dovolitvi izvršbe, s sklepom z dne 7.11.2002 pa je določilo še izvršitelja S. M. iz K., ki je 18.12.2002 opravil rubež dolžnikovih premičnin. S sklepom z dne 19.1.2004 je razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo, in nadaljevalo postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Ker tožeča stranka ni soglašala z izvršiteljevim obračunom plačila za delo in stroškov, jih je v skladu z drugim odstavkom 38.c člena ZIZ odmerilo sodišče prve stopnje.

Značilnost ureditve izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine je (41.člen ZIZ), da je zakonodajalec združil posebni pravdni postopek za izdajo plačilnega naloga z izvršilnim postopkom. Ko prejme predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, mora izvršilno sodišče najprej odločiti o dajatvenem zahtevku, da je dolžnik dolžan izpolniti zahtevano denarno obveznost, v drugem delu pa odločiti o dovolitvi predlagane izvršbe. Dolžnik lahko sklep o izvršbi z ugovorom izpodbija tako v delu, ki se nanaša na terjatev, kot v delu o dovolitvi izvršbe. Če izpodbija sklep v delu, ki se nanaša na terjatev oziroma v celoti, izvršilno sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in določilo izvršitelja, in opravljena izvršilna dejanja. Postopek se nato nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (drugi odstavek 62. člena ZIZ).

Iz pravkar opisane fizionomije izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine, zlasti iz citirane določbe drugega odstavka 62. člena ZIZ, jasno izhaja sklep o povezanosti in enovitosti izvršilnega in pravdnega postopka, kadar izvršilno sodišče zaradi dolžnikovega ugovora razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo. Napačno je zato pravno naziranje pritožbenega sodišča, ki je sporni pravdni postopek, ki se je nadaljeval po sklepu izvršilnega sodišča z dne 19.1.2004, obravnavalo ločeno od predhodnega izvršilnega postopka. Če sta izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine in pravdni postopek, ki iz njega izvira, celota, to lahko pomeni le, da je treba v pravdnem postopku odločiti ne samo o stroških pravdnega postopka, ampak tudi o stroških izvršilnega postopka, o katerih še ni bilo pravnomočno odločeno, in sicer v skladu z načeli in pravili, ki veljajo za povračilo stroškov v izvršilnem postopku.

Stroški izvršitelja so izvršilni stroški (293. člen ZIZ). Če o njih ni odločeno v izvršilnem postopku, mora sodišče to storiti v pravdnem postopku, ki je nadaljevanje izvršilnega postopka, začetega na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Rešitev vprašanja, ali je izvršilno sodišče neupravičeno vodilo izvršilni postopek, ni stvar razmerja med izvršiteljem in upnikom. Izvršitelj S. M. je svoje delo opravljal na podlagi sklepa izvršilnega sodišča (drugi odstavek 44.a člena ZIZ), ki ga to nikoli ni razveljavilo, zato je upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov (prvi odstavek 292. člena ZIZ), ki, vsaj do končne odločitve o stroških izvršilnega postopka (peti in šesti odstavek 38. člena ZIZ) bremenijo upnika (38.c člen ZIZ).

Ker je pritožbeno sodišče materialnopravno zmotno štelo, da se o stroških izvršitelja ne more odločati v pravdnem postopku, se ni opredelilo do vseh pritožbenih ugovorov tožeče stranke (da ni delal kot dober gospodar in da je bilo njegovo ravnanje nezakonito). Vrhovno sodišče je zato zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo, sklep sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v nov postopek (drugi odstavek 380. v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).