Jedro

V trenutku, ko je sodišče opravilo narok za glavno obravnavo, je imelo vso potrebno zakonsko podlago, da ga opravi, ker v tistem trenutku tožnica (še) ni predložila ustreznega zdravniškega potrdila, torej ni bilo razlogov za preložitev.

Ko je sodišče prejelo tožničino zdravniško opravičilo, izdano na ustreznem obrazcu, bi moralo, glede na to, da je tožnica predložitev tega potrdila napovedala pravočasno (dan pred narokom za glavno obravnavo) in te svoje trditve takrat dokazno podkrepila v največji možni meri, ustrezno reagirati. Na voljo je imelo dve možnosti: že končano glavno obravnavo bi lahko znova odprlo in dopolnilo (trditveni in dokazni) postopek ali pa bi tožničino vlogo s predloženim zdravniškim opravičilom štelo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da v zapuščino po pokojnem F. S. ne spada ¼ parc. št. 361, 362, 364 in 174/3, vse k. o. X, in parc. št. 352, k. o. Y, ki so predmet zapuščinskega postopka pod opr. št. D 229/2007, ker slednji ustreza prispevku tožeče stranke k ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja, ter da je solastnica teh parcel do ¼ tožnica in je toženka dolžna izstaviti zemljiškoknjižno listino za vpis v zemljiško knjigo. Sodišče je tožnici še naložilo, da toženki povrne 1.353,96 EUR pravdnih stroškov.

2. Tožnica v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da je dan pred narokom, ki je bil 18. 5. 2012, poslala predlog za preložitev zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja. Poleg zdravniškega potrdila, iz katerega izhaja, da je imela pregled pri zdravniku, je predložila tudi obvestilo zdravnika, iz katerega izhaja, da je imela 26. 4. 2012 operativni poseg, ki je bil povezan z nenadno/nepredvidljivo slabostjo. Prav tako se je zavezala predložiti potrdilo na ustreznem obrazcu, ki ga sodišču predložila z vlogo 23. 5. 2012, torej takoj, ko je to lahko storila in se je sodišče z njim do dne odpošiljanja sodbe zagotovo seznanilo. Sodišče je obravnavo zaključilo 18. 5. 2012, torej tožnica, ki zaradi opravičljivih razlogov ni mogla biti prisotna na naroku, ni mogla istega dne predložiti obrazca. Napačen je zaključek sodišča, da ni opravičila razloga za izostanek in preložitev naroka. Pooblaščenka je procesno kršitev tudi pravočasno grajala. Zaslišanje tožnice je eden izmed ključnih dokazov za to pravdo. Odločitev sodišča je imela za posledico nepopolno in nepravilno ugotovitev dejanskega stanja. Ker sodišče tega dokaza ni izvedlo, je zagrešilo bistveno kršitev pravil postopka. Četudi bi sodišče menilo, da tožnica ni pristopila na narok iz opravičenega razloga, bi se moralo opredeliti, kakšen pomen ima to na samo zadevo. Sodišče tega ni storilo, zato se sodbe v tem delu ne da preskusiti. Opozarja, da načelo hitrosti in ekonomičnosti postopka v nobenem primeru ne more iti v škodo popolni in pravilni ugotovitvi dejanskega stanja. Sodišče je v postopku kršilo tudi načelo enakega obravnavanja strank. Če bi sodišče izvedlo predlagane dokaze, ne bi prišlo do napačnega zaključka, da je bila njena pomoč zgolj običajna. Brezpredmetna je primerjava predmetnega postopka in postopka, ki je tekel pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. P 1881/2008-II. Zahtevka se med seboj ne izključujeta, saj imata različno dejansko in pravno podlago, poleg tega je iz spisovne dokumentacije razbrati namen zapustnika, da tožnici svoje premoženja zapušča ravno zaradi prispevka k ohranitvi premoženja. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo navaja, da je zahtevek tožnice nesklepčen, saj ni razvidno, katere nepremičnine kaj predstavljajo oziroma na katerih nepremičninah naj bi se kazalo njeno delo. Glede na sodno prakso je treba zahtevek opredeliti kot del celotnega zapustnikovega premoženja. Sodišče je skladno s 115. členom ZPP pravilno zaključilo, da je izostanek z naroka 18. 5. 2012 neupravičen. Pritožbene navedbe o pristranskosti sodišča so neutemeljene, poleg tega pa tudi prepozne, saj se izločitev sodnika lahko zahteva najpozneje do konca glavne obravnave. Pritožbena navedba, da je bila tožnica v času prvega naroka v priporu, je nedopustna pritožbena novota. Tožnica v vseh postopkih zavlačuje s postopkom, kar je v kazenski zadevi privedlo celo do tega, da je bil zoper njo odrejen pripor. Zahteva tožnice po ponovnem prelaganju naroka je zato neutemeljena in neekonomična. Zaradi nesklepčnosti tožbe in nekonkretiziranosti tudi zaslišanje tožnice ne bi moglo privesti do drugačne odločitve sodišča. Drži tudi ugotovitev sodišča, da tožnica prilagaja svojo trditveno podlago. Pritožbene navedbe, da bi bilo zaslišanje tožnice bistveno, ne sme prestati kritične presoje pritožbenega sodišča, saj je vezano na navedbe strank, ki jih ni mogoče razširjati z vsebino izvedenih dokazov. Ker zahtevek ni utemeljen niti po temelju, bi bilo nerazumno izvajanje dokazov s postavitvijo izvedenca kmetijske in gradbene stroke. Tožnica prav tako ni zadostilo svojemu dokaznemu bremenu, saj so bile izpovedbe prič, ki jih predlagala, povsem splošne in nekonkretizirane. Predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. ZPP v 115. členu določa, da sodišče narok lahko preloži, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Če stranka ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov, lahko sodišče narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Stranka mora predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Za preložitev naroka goli predlog ne zadošča, saj mora stranka izkazati okoliščine, ki to opravičujejo (1). Opravičilo mora biti konkretizirano in podprto z razpoložljivimi dokazi. Če teh ni, potem je treba navesti vsaj to, da stranka z njimi ne razpolaga oziroma da bodo dostavljeni kasneje, ob prvi priložnosti (2).

6. Iz podatkov spisa izhaja, da je tožnica 17. 5. 2012 (dan pred narokom) poslala sodišču predlog za preložitev naroka, v katerem je zatrjevala, da je imela 26. 4. 2012 operativni poseg in da se ji je stanje nenadno poslabšalo, da čuti hude slabosti ter ima na dan naroka pregled pri osebni zdravnici. Ob tem je sodišču predložila tudi obvestilo zdravnika o operativnem posegu z dne 26. 4. 2012 in zdravniško potrdilo o nameravanem pregledu. Slednje sicer ni izdano na obrazcu, predpisanem skladno z drugim odstavkom 115. člena ZPP in v skladu s Pravilnikom o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka (Ur. list RS, št. 118/2008), je pa izdano na obrazcu, katerega uporaba je predpisana v 10. členu Pravilnika o izdajanju zdravniških spričeval in potrdil v zdravstvenih delovnih organizacijah (Ur. list SRS, št. 28-208/71). Na njem so ustrezni podpisi in žigi, zato v verodostojnost zdravniškega potrdila ne gre dvomiti (3). Nenazadnje gre za javno listino, torej tisto, kar je zapisano v njej, šteje za resnično (prvi odstavek 224. člena ZPP). To opravičilo seveda ne zadošča, da bi lahko tožnica dosegla preložitev naroka, a tožnica se je obenem s predložitvijo tega potrdila zavezala sodišču predložiti zdravniško potrdilo na ustreznem obrazcu v najkrajšem možnem času, kar je tudi storila. Iz spisa namreč izhaja, da je tožnica ustrezno potrdilo (z dne 22. 5. 2012) sodišču tudi dostavila, in sicer 23. 5. 2012. Iz tega, ustreznega zdravniškega potrdila, izhaja, da je tožnica zaradi nenadne in nepredvidljive bolezni (opravičeno) izostala z naroka z dne 18. 5. 2012. Tožnica je torej (naknadno) izkazala zakonski razlog za preložitev naroka.

7. Glede na opisano dogajanje v postopku pred sodiščem prve stopnje pritožbeno sodišče ne dvomi, da je imelo sodišče prve stopnje v trenutku, ko je opravilo narok za glavno obravnavo, vso potrebno zakonsko podlago, da ga opravi. V tistem trenutku namreč tožnica (še) ni predložila ustreznega zdravniškega potrdila, torej po 115. členu ZPP ni bilo razlogov za preložitev. Ko pa je sodišče prve stopnje prejelo tožničino zdravniško opravičilo, izdano na ustreznem obrazcu, bi moralo, glede na to, da je tožnica predložitev tega potrdila napovedala pravočasno (dan pred narokom za glavno obravnavo) in te svoje trditve takrat dokazno podkrepila v največji možni meri, ustrezno reagirati. Na voljo je imelo dve možnosti: v skladu z 292. členom ZPP bi lahko že končano glavno obravnavo znova odprlo in dopolnilo (trditveni in dokazni) postopek ali pa bi tožničino vlogo z dne 23. 5. 2012 štelo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje in ga obravnavalo po členih 116. do 120. ZPP. Sodišče prve stopnje ni storilo nič od tega, temveč je izdelalo pisno obrazložitev sodbe glede na opravljen narok in jo odpravilo. Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča s takim ravnanjem tožnici odvzelo možnost (enakopravnega) obravnavanja (v skladu z (ustavno)sodno prakso je irelevantno, ali ima stranka pooblaščenca ali ne), kar predstavlja absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo v pritožbi utemeljeno uveljavlja pritožnica.

8. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Glede na to, da zaradi kršitev prvostopenjskega sodišča niso bila upoštevana vsa dejstva niti izvedeni vsi pravno odločilni dokazi, se pritožbeno sodišče v tem trenutku do pravilnosti dejanskih in materialnopravnih ugotovitev sodišča prve stopnje ne more opredeliti. Zaradi narave kršitve, ki jo je v tem pritožbenem postopku uspešno uveljavila pritožnica, bo moralo sodišče prve stopnje znova opraviti (prvi) narok za glavno obravnavo ter na njem ponoviti že izvedene dokaze, od preostalih dokaznih predlogov pa izvesti najmanj zaslišanje tožnice (ki ga sodišče prve stopnje neutemeljeno ni izvedlo, čeprav se pogoj iz 115. člena ZPP o predložitvi posebnega zdravniškega potrdila nanaša le na predlog za preložitev naroka ne pa tudi na predlog stranke za preložitev njenega zaslišanja) (4), izvedba ostalih dokazov pa je odvisna od dokazne ocene, ki jo bo sodišče prve stopnje oblikovalo na podlagi na novo izvedenega dokaznega postopka in substanciranja dokaznih predlogov s strani pravdnih strank. Pritožbeno sodišče glede na izrecno izpostavljen očitek toženke v odgovoru na pritožbo še opozarja, da ne drži, da je tožničin tožbeni zahtevek zastavljen nepravilno, saj sodna praksa v primerih izločanja premoženja po 32. členu ZD dopušča tudi tako oblikovane zahtevke (5).

9. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

(1) Sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 17. 4. 2008, opr. št. II Ips 334/2007. (2) Sodba Višjega sodišča v Ljubljani z dne 10. 11. 2012, opr. št. I Cp 1121/2012. (3) Sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 1. 8. 2012, opr. št. I Cp 4129/2011. (4) Po oceni pritožbenega sodišča listinska dokumentacija, ki jo je tožnica predložila sodišču 18. 5. 2012, zadošča, da bi sodišče po zaključenem prvem naroku razpisalo drugi narok za glavno obravnavo, na katerem bi (naknadno) zaslišalo tožnico.

(5) Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 8. 3. 2001, opr. št. II Ips 40/2001.