Jedro

Tožnik je vložil tožbo zoper ugotovitveno odločbo. Zoper to odločbo je v predsodnem postopku pri tožencu vložil pritožbo, novo zahtevo za izdajo odločbe pa, še preden je potekel rok za izdajo odločbe, določen v 256. členu ZUP. Ker tožnik ni postopal skladno z določbo 72. člena ZDSS-1 (po kateri se tožba vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta; stranka pa sme vložiti tožbo, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena, tudi v primeru, če pristojni drugostopni organ ni izdal upravnega akta o pritožbi stranke v zakonitem roku in če ga tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih 7 dneh), niso izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe po navedeni določbi, zato jo je potrebno zavreči (75. člena ZDSS-1). Tožba je bila preuranjeno vložena, ne sicer zaradi tega, ker je bila vložena zoper ugotovitveno odločbo toženca, ampak zato, ker ob vložitvi nove zahteve za izdajo odločbe o pritožbi še ni pretekel rok za izdajo odločbe. Za ugotovitev, ali je tožba v tem primeru dopustna, ne zadostuje le dejstvo, da je od dneva vložitve nove zahteve preteklo še nadaljnjih 7 dni, pač pa tudi, da je nova zahteva za izdajo odločbe vložena po preteku roka za izdajo in vročitev odločbe o pritožbi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom tožbo zavrglo.

Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da ga je toženec z navadnim dopisom brez žiga, podpisa in pravnega pouka, z obvestilom ... z dne 22. 6. 2012 obvestil, da se mu pokojnina od 31. 5. 2012 zniža za 229,00 EUR na mesec. Zoper navedeni dopis je dne 2. 7. 2012 poslal ugovor in dne 5. 7. še zahtevek za izplačilo neizplačanega dela pokojnine. V zvezi s tema ugovoroma od toženca ni prejel nikakršnega odgovora. Nato je dne 29. 8. 2012 s priporočeno pošto od toženca prejel ugotovitveno odločbo št. ... z dne 27. 8. 2012. Na to ugotovitveno odločbo se je dne 8. 9. 2012 pritožil. Nato je še dne 12. 9. 2012 pri tožencu podal pritožbo na zapisnik. Tudi na to pritožbo od toženca ni dobil nikakršnega odgovora. Dne 29. 1. 2013 je od toženca prejel novo ugotovitveno odločbo. Zoper novo ugotovitveno odločbo z dne 28. 1. 2013, se je dne 3. 2. 2013 pritožil in še enkrat podal zahtevo za izplačilo protizakonito odvzete pokojnine v znesku 1.603,00 s p.o.. Ker od toženca do 27. 2. 2013 ni prejel odgovora, je dne 27. 2. 2013 nanj naslovil opomin pred tožbo. Ker od toženca na njegove dosedanje pritožbe in opozorila ni bilo nikakršnega odgovora, je bil prisiljen vložiti tožbo. Poudarja, da se vročilnica, ki jo je podpisal 29. 1. 2013 nanaša na novo ugotovitveno odločbo toženca z dne 28. 1. 2013. Meni, da ne gre za noben odgovor na njegove dosedanje pritožbe prvostopenjskega organa in da je odgovor toženca na tožbo, da drugostopenjski organ o pritožbi zoper ugotovitveno odločbo z dne 28. 1. 2013 še ni odločal, navadno zavajanje sodišče. Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilo odločilo in na podlagi 75. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004 v nadaljevanju ZDSS-1), tožbo kot preuranjeno zavrglo, ni pa navedlo pravilnih razlogov, kar pa ne vpliva na samo odločitev. Pritožbeno sodišče je nadalje ugotovilo, da v postopku tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Po določbi 63. člena ZDSS-1 je tožba v socialnem sporu dopustna, če je vložena zato, ker je tožnik prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih, zaradi dokončnega upravnega akta ali zato, ker upravni akt ni bil izdan in vročen v zakonskem roku.

Glede na 72. člen ZDSS-1 se tožba vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta (1. odstavek). Stranka pa sme vložiti tožbo, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena, tudi v primeru, če pristojni drugostopni organ ni izdal upravnega akta o pritožbi stranke v zakonitem roku in če ga tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih 7 dneh (2. odstavek 72. člena ZDSS-1).

Stranka lahko torej tožbo vloži tudi v primerih tako imenovanega molka organa. Da lahko pride do molka organa in posledično do dopustne tožbe, morajo biti izpolnjene zahteve določene v citirani določbi 72. člena ZDSS-1, torej, da odločba ni izdana v zakonitem roku oziroma, da je potekel rok za izdajo odločbe in da od dneva vložitve nove zahteve preteče še nadaljnjih 7 dni. Šele pod temi pogoji je tožba dopustna in sicer, kot da je izdana zavrnilna odločba. V nasprotnem primeru, če je tožba vložena pred potekom predpisanih rokov, jo sodišče kot preuranjeno v skladu s 75. členom ZDSS-1 zavrže. Glede na navedeno je za ugotovitev ali je tožba dopustna potrebno ugotoviti, ali je potekel predpisani rok za izdajo odločbe, ali je bila po preteku roka za izdajo odločbe, vložena nova zahteva in ali je ob vložitvi tožbe od nove zahteve preteklo nadaljnjih 7 dni.

Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja se skladno z 11. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012, v nadaljevanju ZPIZ-2) uveljavljajo pri zavodu po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni drugače določeno. Ker ZPIZ-2 roka za odločbo o pritožbi ne določa, se upošteva rok določen v 256. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS; št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP). Po tej določbi mora biti odločba o pritožbi izdana in vročena stranki, brž ko je to mogoče, najpozneje pa v dveh mesecih od dneva, ko je organ prejel popolno pritožbo.

Prav ta pogoj, ker ob vložitvi nove zahteve še ni pretekel rok za izdajo odločbe, v obravnavanem primeru ni izpolnjen, s tem pa tudi ne dejanski stan iz 2. odstavka 72. člena in pogoj za vložitev tožbe.

Kot izhaja iz listinske dokumentacije je tožnik vložil tožbo zoper ugotovitveno odločbo št. ... z dne 28. 1. 2013. Zoper to odločbo je v predsodnem postopku dne 5. 2. 2013 pri tožencu vložil pritožbo, novo zahtevo za izdajo odločbe pa že 27. 2. 2013, torej še preden je potekel rok za izdajo odločbe, določen v 256. členu ZUP.

Ker tožnik ni postopal skladno z določbo 72. člena ZDSS-1, niso izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe po navedeni določbi. Kljub drugačnemu stališču, da je tožba vložena preuranjeno, ker je vložena zoper ugotovitveno odločbo, ne pa zato, ker ni izpolnjen dejanski stan iz 2. odstavka 72. člena ZDSS-1 in pogoj za vložitev tožbe v primeru tako imenovanega molka organa, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo na podlagi 75. člena ZDSS-1. Tožba je bila preuranjeno vložena, ne sicer zaradi tega, ker je bila vložena zoper ugotovitveno odločbo toženca, ampak zato, ker ob vložitvi nove zahteve za izdajo odločbe o pritožbi, še ni pretekel rok za izdajo odločbe. Za ugotovitev ali je tožba v tem primeru dopustna, ne zadostuje le dejstvo, da je od dneva vložitve nove zahteve preteklo še nadaljnjih 7 dni, pač pa tudi, da je nova zahteva za izdajo odločbe vložena po preteku roka za izdajo in vročitev odločbe o pritožbi.

Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijani sklep pa pravilen, je pritožbeno sodišče v skladu s 2. točko 365. člena ZPP tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.