Jedro

Pritožniki so zatrjevali, da predlagateljica in 5.-7. nasprotne udeleženke niso solastnice nepremičnine, čeprav to izhaja iz podatkov iz zemljiške knjige, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno napotilo pritožnike, da vložijo tožbo za ugotovitev drugačnega lastninskega stanja, kot izhaja iz zemljiške knjige.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka pritožnikov se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Predlagateljica je vložila predlog za delitev nepremičnine parc. št. 000/0 k. o. ... (ID znak: ...),1 pri kateri so v zemljiški knjigi vpisani kot solastniki udeleženci tega postopka.

2. Pritožniki so pred sodiščem prve stopnje navajali, da predlog ni sposoben za obravnavo, ker so 5.-7. nasprotne udeleženke pokojne. Trdili so še, da je na nepremičnini vzpostavljena dejanska etažna lastnina in da predlagateljica in 5.-7. nasprotne udeleženke niso solastnice nepremičnine, čeprav so njihovi solastniški deleži vpisani v zemljiški knjigi.

3. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo,2 da se pravdni postopek prekine (I), da se pritožnike napoti, da sprožijo postopke razglasitve za mrtve za 5.-7. nasprotne udeleženke ali da vložijo zoper predlagateljico in 5.-7. nasprotne udeleženke tožbo na ugotovitev drugačnega lastninskega stanja, kot izhaja iz zemljiške knjige (II), da morajo pritožniki tožbo ali predlog vložiti najkasneje v tridesetih dni po pravnomočnosti tega sklepa, če pa v tem roku ne bo vložena tožba ali predlog, bo sodišče prve stopnje nepravdni postopek nadaljevalo, ne glede na zahtevke, glede katerih je bil izdan sklep o napotitvi na pravdo (III), da se nepravdni postopek prekine za trideset dni od pravnomočnosti sklepa oziroma do pravnomočno zaključenega postopka, če bo v postavljenem roku vložena tožba ali predlog (IV).

4. Pritožniki vlagajo pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navajajo, da je predlagateljica vložila predlog zoper nasprotne udeležence, v katerem je navedla naslove, kot izhajajo iz zemljiške knjige. Sodišče v sklepu ni pojasnilo, kako je vročalo sodne pošiljke 5.-7. nasprotni udeleženki, zato se sklepa v tem delu ne da preizkusiti. Sodišče je ugotovilo, da je bivališče teh nasprotnih udeležencev neznano. S sklepom z dne 16. 9. 2015 je postavilo začasnega zastopnika, zoper katerega pritožba ni dopustna. Odločitev sodišča temelji na napačnem ugotovitvi, da je bivališče 5.-7. nasprotnih udeleženk neznano. Sodišče je že v dveh predhodnih postopkih zavrglo enak predlog predlagateljice, ker predlagateljica v določenem roku ni popravila oziroma dopolnila predloga s pravimi naslovi nasprotnih udeležencev. Sodišče se glede naslovov ne bi smelo opreti na podatke iz zemljiške knjige, ker zemljiška knjiga ni izvorna evidenca glede teh podatkov. Sodišče je na zadnjem naroku pojasnilo, da bo pred odločitvijo o prekinitvi postopka seznanilo udeležence glede poizvedb, ki jih bo naredilo pri CRP, vendar na ta način ni postopalo, saj je dopis MNZ vročilo pritožnikom skupaj s sklepom, kar pomeni, da pritožnikom ni bila dana možnost, da se izjavijo. Sodišče mora po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka lahko pravdna stranka. Če bo sodišče ugotovilo, da so 5.-7. nasprotne udeleženke pokojne, potem je nezdružljiva napotitev pritožnikov na pravdo. Pritožniki so zatrjevali, da je solastnina vknjižena v zemljiško knjigo le navidezno, kar pomeni, da stanje v zemljiški knjigi ni resnično in ne odraža dejanskega stanja. Sodišče bi moralo najprej ugotoviti obstoj dejanske etažne lastnine in šele nato, če bi se ugotovilo, da ta ne obstoji, napotiti stranke z manj verjetno pravico na pravdo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Sodišče je na zadnjem naroku pojasnilo, da bo pred odločitvijo o prekinitvi postopka seznanilo udeležence glede poizvedb, ki jih bo znova naredilo pri CRP, ker pa na ta način ni postopalo, pomeni, da je spremenilo prejšnji procesni sklep. Sodišče ni vezano na sklepe, ki se nanašajo na vodstvo obravnave (četrti odstavek 329. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku; v nadaljevanju ZNP). Tako postopanje sodišča prve stopnje je bilo dopustno in hrati potrebno, da bi se postopek izpeljal brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški (glej prvi odstavek 11. člena ZPP). Sodišče prve stopnje na podlagi poizvedb (znova) ni dobilo nobenega podatka o bivališču 5.- 7. nasprotnega udeleženca, zato so bili rezultati teh neuspešnih poizvedb vročeni udeležencem skupaj z izpodbijanim sklepom. Pritožba konkretno ne pojasni glede katerih dejstev, ki so bili odločilni za izdajo izpodbijanega sklepa, se pritožniki niso mogli izjaviti, hkrati pa pritožniki v pritožbi tudi ne pojasnijo razlogov, zaradi katerih je navedeno ravnanje sodišča prve stopnje vplivalo na zakonitost in pravilnost sklepa, zato te pritožbene ne terjajo podrobnejšega odgovora.

7. Sodišče prve stopnje je 5.-7. nasprotni udeleženki postavilo začasnega zastopnika. Pritožniki so v postopku zatrjevali, da so nasprotne udeleženke pokojne, vendar niso predložili nobenega dokaza, ki bi to dejstvo potrdil. Sodišče prve stopnje ugotavlja, kar pritožba ne izpodbija, da so bile 5.-7. nasprotne udeleženke žive ob vpisu njihove solastninske pravice v zemljiško knjigo, njihova smrt pa ni bila dokazana z javno listino ali na drug način. Iz teh razlogov je sodišče prve stopnje utemeljeno napotilo pritožnike, da sprožijo postopek, da se 5.-7. nasprotne udeleženke razglasijo za mrtve.

8. Pritožniki so tudi zatrjevali, da predlagateljica in 5.-7. nasprotne udeleženke niso solastnice nepremičnine, čeprav to izhaja iz podatkov iz zemljiške knjige, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno napotilo pritožnike, da vložijo tožbo za ugotovitev drugačnega lastninskega stanja, kot izhaja iz zemljiške knjige.

9. Nobenega nasprotja ni v sklepu, s tem, ko je sodišče prve stopnje prekinilo postopek in pritožnike napotilo, da sprožijo postopek, da se 5.-7. nasprotne udeleženke razglasijo za mrtve ali tožbo zoper predlagateljico in 5.-7. nasprotne udeleženke za ugotovitev drugačnega lastninskega stanja, kot izhaja iz zemljiške knjige. Če 5.-7. nasprotne udeleženke ne bodo razglašene za mrtve, ali pritožniki takega predloga ne bodo vložili, potem bodo morali v pravdnem postopku dokazati, da so izključni lastniki nepremičnine. S tem, ko pritožniki zatrjujejo, da predlagateljica in 5.-7. nasprotne udeleženke niso solastnice nepremičnine in zatrjujejo obstoj dejanske etažne lastnine, dejansko zatrjujejo, da je bila solastnina že razdeljena z nastankom dejanske etažne lastnine na celotni nepremičnini. Ker je pravica pritožnikov manj verjetna, je sodišče prve stopnje na podlagi 9. člena ZNP utemeljeno napotilo pritožnike na pravdo.

10. Sodišče prve stopnje je postavilo začasnega zastopnika med pripravami na narok, kot to določa 16. tč. prvega odstavka 270. člena ZPP. Zoper odločbe izdane med pripravami na glavno obravnavo, ki se nanašajo na vodstvo postopka, ni pritožbe (drugi odstavek 270. člena ZPP). Tretji odstavek 363. člena ZPP pa določa, če ZPP izrecno določa, da ni posebne pritožbe, se sme sklep sodišča sodišča prve stopnje izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo.

11. Pritožbeno sodišče dodatno pojasnjuje (obiter dictum), da bo odločitev o postavitvi začasnega zastopnika lahko predmet pritožbenega izpodbijanja nasprotnih udeležencev zoper odločitev o delitvi solastnine, zato se bodo presojala procesna dejanja sodišča prve stopnje povezana s pridobitvijo podatkov o bivališču 5.-7. nasprotne udeleženke in dokazala o vročitvah sodnih pošiljk tem udeleženkam (vročilnice, način vročitve, prava oznaka imena nasprotne udeleženke, ali so se sodna pisanja vročala vsaki nasprotni udeleženki itd.). Na podlagi teh procesnih dejanj sodišča prve stopnje se bo opravilo tehtanje med pravico do učinkovitega sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja in pravico do izjavljanja, ki bo dalo odgovor, ali je bila postavitev začasnega zastopnika tem nasprotnim udeleženkam dopustna.

12. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (druga točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka pritožnikov se pridrži za končno odločbo (35. člen ZNP).

1 V nadaljevanju nepremičnina. 2 Zmotno je označilo šesto nasprotno udeleženko v uvodu in izreku sklepa, ker ni upoštevalo, da je predlagateljica v vlogi z dne 28. 5. 2018 popravila ime šesto nasprotne udeleženke (l. št. 108), ker je prišlo do pisne pomote, kar izhaja tudi iz zemljiškoknjižnega izpiska, kar bo sodišče prve stopnje lahko popravilo s popravnim sklepom.