Jedro

S 1. točko izreka je drugostopenjski upravni organ med drugim odpravil odločitev prvostopenjskega organa iz 4. točke izreka, da stroški postopka niso nastali, in jo nadomestil z odločitvijo, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom. Takšna odločitev pa je tudi po presoji sodišča lahko v pritožničino škodo.

Izrek

I. Tožbi se delno ugodi, 1. točka izreka odločbe Ministrstva za okolje in prostor št. 0612-55/2015-6 z dne 24. 5. 2017 se v delu, ki se nanaša na odpravo 4. točke sklepa o dovolitvi izvršbe sklepa Inšpektorata RS za okolje in prostor, OE Kranj št. 06122-2869/2010-39 z dne 20. 3. 2017, in nadomestitev te točke z novo (prvi in drugi odstavek 1. točke izreka), odpravi. V preostalem delu se tožba zavrne.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Gradbena inšpektorica Inšpektorata RS za okolje in prostor, OE Kranj (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijanim sklepom ugotovila, da je odločba prvostopenjskega organa št. 06122-2869/2010-32 z dne 14. 3. 2016 v 1. točki izreka postala izvršljiva 15. 9. 2016 (1. točka izreka). Tožnici je naložila, da je dolžna izvršiti odrejeno obveznost iz 1. točke izreka navedene odločbe v novem roku do 20. 8. 2017, sicer se bo po preteku tega roka kot prisilno sredstvo uporabila denarna kazen v skupnem znesku 3.000,00 EUR (2. točka izreka). Odločila je še, da pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvedbe izvršbe (3. točka izreka) in da v tem postopku stroški niso nastali (4. točka izreka).

2. V obrazložitvi navaja, da je bilo z navedeno inšpekcijsko odločbo tožnici odrejeno, da mora do 14. 9. 2016 na lastne stroške odstraniti tiste dele prizidka k stanovanjski hiši na zemljišču parc. št. 225/1 k.o. ..., ki so v nasprotju z gradbenim dovoljenjem št. 351-69/2005 z dne 8. 9. 2005, in sicer obodne stene prizidka višine enega 1 m v mansardi na SV, SZ in JZ steni od AB plošče navzgor in odstraniti celotne obodne stene prizidka v nadstropju na SV, SZ in JZ strani. Ugotavlja, da je navedena odločba 15. 9. 2016 postala izvršljiva. Na kontrolnem inšpekcijskem pregledu 16. 3. 2007 je bilo ugotovljeno, da inšpekcijska zavezanka predmetne gradnje ni odstranila. Ukrep utemeljuje na 290. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Sklicuje se tudi na 148. člen Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), ki določa, da se postopek izvršbe opravi po drugih osebah ali s prisilitvijo. Pri določitvi višine denarne kazni se sklicuje na 2. alinejo 3. točke prvega odstavka 148. člena ZGO-1. Odločitev o stroških utemeljuje na ugotovitvi, da organu posebni stroški niso nastali.

3. Drugostopenjski organ je z izpodbijano 1. točko izreka odločbe odpravil 4. točko izreka izpodbijanega sklepa in jo nadomestil z novo, ki se glasi: O stroških postopka bo odločeno v posebnem sklepu“. V ostalem je tožničino pritožbo zavrnil. Odločitev o odpravi 4. točke izreka sklepa prvostopenjskega organa utemeljuje na ugotovitvi, da izvršilni postopek še ni zaključen, zato je odločanje prvostopenjskega organa o stroških izvršbe preuranjeno. Glede ostalih pritožbenih navedb pa navaja, da se nanašajo na odločbo, ki se izvršuje v tem izvršilnem postopku in jih glede na prvi odstavek 292. člena ZUP ni mogoče uspešno uveljavljati.

4. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je drugostopenjski organ s tem, ko je spremenil odločitev prvostopenjskega organa v delu, ki se nanaša na stroške postopka, kršil drugi odstavek 253. člena ZUP in odločil v škodo pritožnice, za kar niso podani v zakonu navedeni razlogi. Odločitev drugostopenjskega organa za tožnico predstavlja nevarnost oz. grožnjo, da bo morala plačati stroške postopka, to pa je zanjo seveda neugodno v primerjavi z ugotovitvijo, da stroški postopka niso nastali. Izpodbija pa tudi prvostopenjski sklep o dovolitvi izvršbe, saj ga zaradi neizvršljivosti odločbe, ki je izvršilni naslov, ni mogoče izvršiti. Navedeno se odraža v načinu izvršbe, ki ga je izbrala inšpektorica, tj. s prisilitvijo, kar je pojasnila s tem, da je tak način izvršbe izbrala zato, ker je za odstranitev odrejenih nelegalnih delov objekta potreben poseg v legalne dele objekta. V resnici gre za to, da bi se v primeru odstranitve neskladnih delov celoten objekt podrl, s čimer bi nastala ogromna škoda, nesorazmerna ugotovljeni neskladnosti. Poudarja, da si tožnica neskladne dele objekta prizadeva legalizirati. Zaradi navedenega je predlagala tudi ničnost inšpekcijske odločbe. Če bo s predlogom uspela, bo odpravljen tudi sklep o dovolitvi izvršbe. Sklep o dovolitvi izvršbe je torej nezakonit, saj bi v primeru, če bi mu tožnica sledila, morala poseči v legalne dele objekta, s čimer bi nastala ogromna škoda, nesorazmerna ugotovljeni neskladnosti določenih delov prizidka. Meni, da noben državni organ nima pravne podlage za poseg v legalne dele gradenj niti, da bi take posege zahteval od strank. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa prvostopenjskega in prvega in drugega odstavka odločbe drugostopenjskega organa ter povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. Toženka na tožbo ni odgovorila.

6. Tožba zoper odločbo prvostopenjskega organa ni utemeljena.

7. Po presoji sodišča je odločitev organa prve stopnje, potrjena z odločitvijo organa druge stopnje, pravilna in zakonita, zato se sodišče sklicuje na razloge sklepa organa prve stopnje, dopolnjene z razlogi organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

8. V zvezi s tožbenimi ugovori dodaja, da je predmet presoje zakonitosti v tem upravnem sporu le sklep o dovolitvi izvršbe z dne 20. 3. 2017. Sodno varstvo zoper sklepe o dovolitvi izvršbe je v upravnem sporu zagotovljeno le v obsegu ugovorov, ki se nanašajo na sam sklep o dovolitvi izvršbe (npr. ugovor neskladnosti izvršilnega naslova in sklepa o dovolitvi izvršbe, ugovor že izpolnjene obveznosti, ki je bila naložena z izvršilnim naslovom, ugovori, ki se nanašajo na način izvršbe, ugovor, da je bil akt, katerega prisilna izvršba se dovoljuje, v nadaljnjem upravnem ali upravno sodnem postopku spremenjen, odpravljen ali razveljavljen), kar izrecno določa prvi odstavek 292. člena ZUP. Stališča o obsegu takšnih ugovorov je Vrhovno sodišče že sprejelo v odločbah I Up 532/2012 in I Up 196/2010. Ugotovitev drugostopenjskega organa, da tožnica tovrstnih (dopustnih) ugovorov ni navajala v pritožbi v upravnem postopku, je zato pravilna, prav tako pa jih ne uveljavlja s tožbo.

9. Ugovora, ki ga kot edinega izpostavlja tožnica v tožbi v delu, ki se nanaša na izpodbijani sklep, in se nanaša na nezakonitost odločbe gradbene inšpektorice prvostopenjskega organa št. 06122-2869/2010-32 z dne 14. 3. 2016, torej na sam izvršilni naslov, zato sodišče ni preizkušalo.

10. Sodišče še pripominja, da iz upravnih spisov izhaja, da tožnica v pritožbi zoper navedeno inšpekcijsko odločbo sploh ni navajala ugovora, ki ga uveljavlja v tem upravnem sporu, to je, da je ni mogoče izvršiti, ne da bi se pri tem poseglo tudi v legalne dele objekta.

11. Ker drugih ugovorov, ki bi se nanašali na izpodbijani sklep, tožnica ni navajala, je sodišče tožbo v delu, ki se nanaša nanj, v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

12. Tožba zoper 1. točko izreka odločbe drugostopenjskega organa v delu, v katerem je odpravil 4. točko izreka odločbe prvostopenjskega organa in jo nadomestil z novo (prvi in drugi odstavek), je utemeljena.

13. S 1. točko izreka je drugostopenjski upravni organ med drugim odpravil odločitev prvostopenjskega organa iz 4. točke izreka, da stroški postopka niso nastali, in jo nadomestil z odločitvijo, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom. Takšna odločitev pa je tudi po presoji sodišča lahko v pritožničino škodo. Ker je pritožnica, kot inšpekcijska zavezanka, po 117. členu ZUP zavezanka za plačilo stroškov postopka v zvezi z izvršbo, pomeni zanjo vsaka drugačna odločitev o stroških postopka kot odločitev, da stroški postopka niso nastali, odločanje v njeno škodo.

14. Po drugem odstavku 247. člena ZUP organ druge stopnje preizkusi odločbo v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. Ob tem je mogoče odločbo prve stopnje spremeniti v pritožnikovo škodo, kadar se je pritožil le on, iz razlogov iz drugega odstavka 253. člena ZUP. Po tej določbi sme organ druge stopnje, da bi se zadeva pravilno rešila, ob reševanju pritožbe v obsegu, ki presega meje preizkusa iz 247. člena ZUP, spremeniti odločbo v pritožnikovo škodo iz razlogov, ki so določenih v 274., 278. in 279. členu tega zakona. To pomeni, da prepoved spremembe odločbe v pritožnikovo škodo v upravnem postopku ni absolutna.

15. Iz tožničine pritožbe, ki se nahaja v upravnih spisih, je razvidno, da tožnica po vsebini odločitve prvostopenjskega organa v delu, ki se nanaša na stroške (4. točka izreka), ni izpodbijala. Ker iz odločbe drugostopenjskega organa izhaja, da je razlog za odpravo odločitve prvostopenjskega organa o stroških postopka nepravilna ugotovitev prvostopenjskega organa, da je izvršilni postopek zaključen, kar pomeni nepravilno ugotovitev dejanskega stanja, to pa po citiranih določbah ni dopusten razlog za spremembo odločitve v pritožničino škodo, je drugostopenjski organ odločil v tožničino škodo, ne da bi za to imel zakonsko podlago. Sodišče je zato 1. točko izreka odločbe drugostopenjskega organa na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo.

16. Ker stranke niso navedle novih dejstev ali predlagale novih dokazov, ki bi bili pomembni za odločitev, je sodišče na podlagi druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo brez glavne obravnavane, na seji.

17. Če sodišče ugodi tožbi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda minister za pravosodje (tretji odstavek 25. člena ZUS-1).

18. Čeprav je sodišče le delno ugodilo tožbi, so stroški tega sodnega postopka z vidika določb Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu enaki, kot če bi tožnica uspela v celoti. Sodišče ji jih je zato priznalo v skladu z omenjenim pravilnikom. Tožnici bo plačana sodna taksa vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).

19. Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnica pa v postopku ni imela odvetnika, se ji na podlagi prvega odstavka 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 15,00 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavke 299. člena Obligacijskega zakonika; tako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006).