Jedro

Za popolnost vloge ni potrebno opisati vseh dejstev, celotnega historičnega ali življenjskega dogodka, ampak le tista dejstva, ki zahtevek individualizirajo in ki omogočajo, da se natančno loči od drugih.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo, ker tožeča stranka vloge z dne 23. 7. 2012 ni popravila oziroma dopolnila tako, kot ji je bilo naloženo s sklepom z dne 24. 10. 2012. 2. Zoper sklep se je pravočasno z laično vlogo pritožila tožeča stranka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Na podlagi uradnega preizkusa odločbe je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da tožba tožnice ne obsega vsega, kar določa prvi odstavek 180. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP. Splošno zapoved o razumljivosti in popolnosti vlog vsebuje drugi odstavek 105. člena ZPP, ki ureja tudi obvezne sestavine vseh vlog: navedbo sodišča, ime ter stalno oziroma začasno prebivališče oziroma sedež strank, morebitnih njihovih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev, sporni predmet in vsebino izjave. To določbo dopolnjujeta tretji odstavek 105. člena ZPP z zahtevo po podpisu vložnika in četrti odstavek istega člena, ki določa, da mora stranka, ki je v vlogi navedla kakšno zahtevo, navesti dejstva, na katere jo opira, in dokaze, kadar je to potrebno. Za popolnost vloge ni potrebno opisati vseh dejstev, celotnega historičnega ali življenjskega dogodka, ampak le tista dejstva, ki zahtevek individualizirajo in ki omogočajo, da se natančno loči od drugih.

5. Sodišče prve stopnje je napačno presodilo, da tožeča stranka na zahtevo sodišča vloge ni popravila oziroma dopolnila tako, da bi bila primerna za obravnavo, ker ni opredelila tožeče in tožene stranke in ker ni postavila tožbenega zahtevka. Res je, da je tožeča stranka kot laik vložila laično tožbo ter popravo tožbe, ki ni povsem ustrezno sestavljena, kljub temu pa nima tako hudih pomanjkljivosti, da ne bi bila primerna za obravnavo. Iz vloge, skupaj s popravljeno tožbo, je razvidno, da tožnica s tožbo izpodbija očetovstvo G. J., za katerega zatrjuje, da ni oče njenega otroka, saj se je od njega odselila dne 7. 11. 2009, sklenjena zakonska zveza med njima pa je bila razvezana dne 15. 7. 2012. Iz izpiska iz matičnega registra o rojstvu otroka D. A. J. pa je razvidno, da je bil rojen dne 28. 3. 2012, torej v času trajanja zakonske zveze s tožencem, G. J.. Res bi morala tožnica na pasivni strani zajeti tudi sina pravdnih strank, ker ima tudi zanj odločitev direktne (statusne) posledice, vendar pa je nujno sosporništvo institut materialnega prava, zato je to lahko razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka in ne za zavrženje tožbe.

6. Ker je torej sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbe 108. člena ZPP, kar je vplivalo na zakonitost odločitve, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek ( 3. točka 365. člena ZPP).

7. V konkretnem primeru gre za spor iz razmerij med starši in otroki, ki zahteva večjo procesno aktivnost sodišča, kot v ostalih zadevah (406. člen ter prvi in tretji odstavek 408. člena ZPP), zato bo moralo sodišče prve stopnje tožnico vzpodbuditi, da dopolni nepopolne navedbe o pravotvornih dejstvih ter postavi sklepčen tožbeni zahtevek.