Jedro

Dolžnik je v ugovoru uveljavljal ugovorni razlog odloga plačila. V dokaz svoji trditvi je sicer predlagal zaslišanje predstavnikov strank, vendar jih imensko ni navedel. Prav tako ni imensko navedel, s katerim predstavnikom upnika naj bi se dolžnikov direktor ustno dogovoril, niti, kdaj naj bi do dogovora prišlo.

Izrek

Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi. Dolžnik je dolžan upniku povrniti stroške za odgovor na ugovor v znesku 9.702,50 SIT, v osmih dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je štelo ugovor proti sklepu o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) za neutemeljen, zato ga je poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. V pravočasnem ugovoru je dolžnik navedel, da je del terjatve na podlagi vtoževanega računa že poravnal. Za drugi del svojih obveznosti pa se je z upnikom ustno dogovoril o zapadlosti v januarju leta 2001, zato po njegovem mnenju preostala terjatev še ni dospela v plačilo. V odgovoru na ugovor je upnik navedel, da dolžniku ni nikoli odložil plačila dolga, ter v celoti prerekal njegove ugovorne navedbe. Priglasil je tudi stroške. Ugovor ni utemeljen. Dolžnik v ugovoru ni izjavil, v katerem delu izpodbija sklep o izvršbi, zato je sodišče druge stopnje štelo, da ga izpodbija v celoti. Po 2. odst. 53. čl. v zvezi s 1. odst. 61. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) mora biti ugovor obrazložen. Dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje za neutemeljen. Dolžnik je v ugovoru uveljavljal ugovorni razlog odloga plačila iz 9. tč. 1. odst. 55. čl. ZIZ, saj naj bi mu upnik odložil izpolnitev obveznosti za čas, ki ob vložitvi ugovora še ni potekel. V dokaz svoji trditvi je sicer predlagal zaslišanje predstavnikov strank, vendar jih imensko ni navedel. Prav tako ni imensko navedel, s katerim predstavnikom upnika naj bi se dolžnikov direktor ustno dogovoril, niti, kdaj naj bi do dogovora prišlo. Za navedbo, da je del terjatve na podlagi vtoževanega računa že poravnal, pa dolžnik ni predložil nobenega dokaza (listine). Zato so takšne ugovorne navedbe presplošne in s tem neutemeljene. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da je ugovor neobrazložen in s tem neutemeljen in ravnalo po 5. odst. 62. čl. ZIZ ter ugovor poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Sodišče druge stopnje ob reševanju ugovora ni našlo bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. v zvezi s 366. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), oba v zvezi s 15. čl. ZIZ). Zato je ugovor kot neutemeljen zavrnilo ter potrdilo zakonit in pravilen sklep o izvršbi (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Odločitev o stroških temelji na 1. odst. 165. čl. v zvezi s 1. odst. 155. čl. ZPP ter s 15. čl. ZIZ. Dolžnik je upniku dolžan povrniti 9.702,50 SIT stroškov za odgovor na ugovor (sodišče prve stopnje mu je namreč ugovor poslalo v odgovor), kar predstavlja (ob vrednosti spornega predmeta 478.637,27 SIT) naslednje potrebne stroške (5. odst. 38. čl. ZIZ): - za sestavo odgovora na ugovor v višini 75 točk (po tar. št. 13 Odvetniške tarife (OT) v zvezi s tar. št. 21/6 OT), kar ob vrednosti točke 90,00 SIT na dan odločanja znaša 6.750,00 SIT; - za sodne takse v višini 100 točk (tar. št. 1/3 Zakona o sodnih taksah (ZST)), kar ob vrednosti točke 15,00 SIT na dan odločanja znaša 1.500,00 SIT; - za poštnino v znesku 170,00 SIT ter - 19 % davek na dodano vrednost od odvetniških storitev iz prve alinee v znesku 1.282,50 SIT. Ni pa sodišče druge stopnje upniku priznalo stroškov za kopije, ker k vlogi niso bile priložene nobene priloge, ter stroškov za posvet s stranko (50 točk) in korespondence (30 točk), ker so vsebovani v stroških sestave ugovora.