Jedro

Izpodbijana sodba temelji predvsem na podrobni in izčrpni dokazni oceni sodišča prve stopnje in subsumpciji ugotovljenih dejstev pod določbo prvega odstavka 776. člena OZ. Tožena stranka je v pritožbi izpodbijala izključno ugotovljeno dejansko stanje, s čimer je dejansko uveljavljala pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, ki pa v sporu majhne vrednosti ni dovoljen. Tega ni mogoče obiti z uveljavljanjem istih pritožbenih očitkov pod plaščem katerega od dovoljenih pritožbenih razlogov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, da je dolžna tožniku plačati 2.159,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 4. 2022 ter mu povrniti njegove stroške postopka v višini 1.520,34 EUR.

2. Zoper sodbo se je iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP in zmotne uporabe materialnega prava pritožila tožena stranka, predlagala ugoditev pritožbi, spremembo izpodbijane sodbe in zavrnitev tožbenega zahtevka, podredno pa razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnik je v odgovoru na pritožbo predlagal zavrnitev pritožbe, potrditev izpodbijane sodbe in povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ker se tožbeni zahtevek tožnika nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, teče obravnavani gospodarski spor po prvem odstavku 495. člena ZPP po določbah postopka v (gospodarskih) sporih majhne vrednosti. O pritožbi je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica.

6. Iz določbe prvega odstavka 458. člena ZPP, ki določa dovoljene pritožbene razloge v sporu majhne vrednosti (bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotna uporaba materialnega prava) a contrario izhaja, da so preostali pritožbeni razlogi (bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP in zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja) nedovoljeni. Edina izjema je po določbi drugega odstavka 458. člena ZPP v primeru, ko je zaradi zmotne uporabe materialnega prava ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

7. Izpodbijana sodba temelji predvsem na podrobni in izčrpni dokazni oceni sodišča prve stopnje in subsumpciji ugotovljenih dejstev pod določbo prvega odstavka 776. člena Obligacijskega zakonika – OZ. Tožena stranka je v pritožbi nasprotovala izključno dokazni oceni sodišča prve stopnje. Sodišču prve stopnje je očitala, da je iz izpovedi tožnika in zakonite zastopnice tožene stranke napravilo napačne zaključke o sodelovanju pravdnih strank ter da je napačno razlagalo vsebino pisnih dokazov, v prvi vrsti elektronskih sporočil (npr. z dne 2. 9. 2020). Skratka, tožena stranka je v pritožbi izpodbijala izključno ugotovljeno dejansko stanje, s čimer je dejansko uveljavljala pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, ki pa v sporu majhne vrednosti ni dovoljen. Tega ni mogoče obiti z uveljavljanjem istih pritožbenih očitkov pod plaščem katerega od dovoljenih pritožbenih razlogov, kar je tožena stranka po vsebini uveljavljala z očitkom, da se sodbe naj ne bi dalo preizkusiti, kar tudi sicer v konkretnem primeru ne drži. 8. Na podlagi dejstva, da je na ugotovljeno dejansko stanje vezano, višje sodišče soglaša s pravno kvalifikacijo ugotovljenih dejstev po določbi prvega odstavka 776. člena OZ in posledično z odločitvijo o ugoditvi tožbenemu zahtevku.

9. Zoper odločitev o stroških postopka se je tožena stranka pritožila le v posledici očitane napačne odločitve o glavni terjatvi, zato višje sodišče glede na pravilnost odločitve v tem delu soglaša tudi z odločitvijo o stroških.

10. Glede na navedeno pritožba ni utemeljena. Ker višje sodišče tudi ob uradnem preizkusu ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP), pri čemer je presojalo le pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 165. člena v zvezi z določbo prvega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 155. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka, enako pa velja tudi za tožnika, saj odgovor na pritožbo ni pripomogel k odločitvi o pritožbi.