Jedro

Pri določitvi višine preživnine sodišče upošteva preživninske potrebe upravičenca in preživninske sposobnosti zavezanca.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, to je v točki II. odločitve, potrdi.

II. Vsaka pravdna stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. S sodbo opr. št. IV P 95/2019 z dne 13. 12. 2019 je sodišče sklenilo, da se zakonska zveza, ki sta jo sklenili pravdni stranki razveže. V izpodbijanem delu v točki II. pa je odločilo med drugim o tem, da je toženec od 1. 1. 2020 dalje dolžan plačevati mesečno preživnino v višini 200,00 EUR za vsakega otroka, skupaj 400,00 EUR vse na TRR matere S. P. Sodišče prve stopnje je v zvezi z določitvijo preživnine upoštevalo preživninske zmožnosti staršev, na dan izdaje sodbe, ter preživninske potrebe obeh mld. otrok. Ugotovilo je, da znašajo potrebe mld. A. v povprečju okoli 480,00 EUR na mesec, potrebe mld. T. pa okoli 540,00 EUR na mesec zaradi visokega dodatka za vrtec. Sodišče je upoštevalo, da so stiki med tožencem in otrokoma dogovorjeni dokaj pogosto tako, da bosta otroka kar nekaj časa preživela pri očetu, ki bo v tistem času tudi primorani poskrbeti za hrano in ustrezne bivalne pogoje ter tudi za določene druge dobrine. Tako bo po oceni sodišča preživninsko breme enakomerno porazdeljeno med oba starša. S tako določeno mesečno preživnino bo zagotovljeno ustrezno preživljanje mld. A. in T., saj je višina preživnine primerna za zagotavljanje njunega telesnega in duševnega razvoja, na nivoju preživninskih zmožnosti obeh staršev, prav tako pa zaradi njene višine ne bo ogroženo ne tožničino ne toženčevo preživljanje. Sodišče je še zapisalo, da določitev preživnine ni matematična pravica, saj po eni strani ni mogoče celovitosti življenja preprosto prevesti v številčni svet matematike in denarnih enot, po drugi strani pa se pri porazdelitvi preživninskega bremena med obema staršema upoštevajo tudi dejavniki, ki so povsem nenumerične in nematerialne narave, potrebe otrok pa tudi niso stalne in se spreminjajo iz meseca v mesec, enako velja za stroške, pa tudi cena za zadovoljitev potreb se ves čas spreminja. Pri odločitvi višine je sodišče prve stopnje uporabilo določbo člena 123 in 129 ZZZDR.

2. Zoper odločitev o določitvi preživnine za čas od 1. 1. 2020 dalje, podaja pritožbo toženec. Pritožbo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov iz člena 338 ZPP. V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni pravilno upoštevalo vseh stroškov, katere ima toženec in sicer, da poleg tekočih bivanjskih stroškov njega bremeni še kredit v višini 200,00 EUR in strošek obročnega nakupa pohištva v višini 50,00 EUR mesečno. Ta strošek je pri tožeči stranki upoštevalo, pri toženi pa ne. Toženec ne bo zmogel plačevati mesečno preživnino skupaj v znesku 400,00 EUR, saj bo njegova plačala znaša zgolj še 993,53 EUR, kar se bo zgodilo v naslednjih mesecih v letu 2020. Glede stroškov vrtca je mnenja, da bo po razvezi zakonske zveze lahko zahtevala tožnica znižanje stroškov za vrtec. Mnenja je tudi, da je sodišče prve stopnje v previsoki meri, kar v znesku 70,00 EUR priznalo stroške za oblačila obeh otrok mesečno. Sodišče tudi ni upoštevalo čas, katerega bosta otroka preživela pri očetu. Ker je sodišče napačno, bistveno previsoko ocenilo otrokove potrebe na eni strani in materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca na drugi strani, je odločba nepravilna in predlaga, da se spremeni tako, da bo toženec plačeval za vsakega otroka le po 150,00 EUR mesečno, skupaj torej 300,00 EUR. Priglaša še pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila. Tožeča stranka predlaga zavrnitev pritožbe, saj je mnenja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. Glede stroškov kredita je mnenja, da je sodišče prve stopnje v enaki meri upoštevalo te stroške pri obeh strankah, kar izhaja iz točke 16. obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje. Navaja, da se pritožnik ne more sklicevati da bo imel nižjo plačo kot v času izdaje sodbe. Pritožnik nima nobenih stroškov pri stikih z obema otrokoma, saj mora mati prinesti hrano in oblačila na stike s sabo za otroka. Stroške za vrtec je sodišče prve stopnje ugotovilo kot nesporne v znesku 206,00 EUR. Mnenja je tudi, da pritožnik neutemeljeno navaja, da bi morali biti stroški za oblačila nižji, kot jih je določilo sodišče prve stopnje. Zmotno pritožnik tudi navaja koliko znašajo mesečni stroški za nogomet. Mnenja je, da je sodišče prve stopnje glede na potrebo obeh otrok odmerilo preživnino za oba obroka v skupnem minimalnem znesku 200,00 EUR mesečno, pri čemer je upoštevalo tudi prihodke obeh staršev, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe. Zato predlaga, da se pritožba zavrne in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v konkretnem primeru sodilo pravilno po spisovnih podatkih, ki so obstajali v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje, to je po podatkih do dne 31. 12. 2019, na podlagi katerih je glede preživninskih sposobnosti obeh staršev ugotovilo, da je toženčeva povprečna plača 1.080,00 EUR mesečno, povprečna plača matere pa znaša okoli 1.190,00 EUR. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da znašajo potrebe mld. A. v povprečju 480,00 EUR mesečno, mld. T. pa okoli 540,00 EUR mesečno in bi tako moralo sodišče prve stopnje glede približno enakih preživninskih sposobnosti odmeriti tožencu še celo višjo preživnino kot jo v danem primeru. Pri tem je sodišče prve stopnje pravilno zapisalo, da je pri preživnini potrebno upoštevati tudi druge okoliščine in sicer tudi to, da bo bistveni del vzgoje in preživljanja otrok morala prevzeti nase mati, kajti toženec ima z otroci le stike. V kolikor pa bo prišlo pri tožencu do spremenjenih razmer, pa lahko glede na določbo četrtega odstavka 421. člena ZPP in glede na določbo sedaj veljavnega 197. člena Družinskega zakonika predlaga izdajo druge, drugačne odločbe, torej določitev nižjega zneska preživnine zaradi spremenjenih razmer. Enako velja tudi glede pritožbenih trditev, da bo tožnica upravičena do nižjih stroškov za vrtec, kajti tudi tu bo šlo za razmere, ki bodo nastopile po sprejemu sodbe in zato lahko svoj zahtevek za spremembo toženec opre na obe prej omenjeni zakonski določbi. Iz točke 16. obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje, kot na to pravilno opozarja v odgovoru na pritožbo tožeča stranka pa izhaja, da je sodišče na podlagi prikaza preživninskih zmožnosti tožnice in toženca ugotovilo, da za stanovanje v katerem živi z otrokoma odplačuje kredit z anuiteto po 250,00 EUR mesečno, ter da bivalni stroški znašajo po oceni tožnice preko 300,00 EUR oziroma 100,00 EUR mesečno na osebo, toženec pa je lastnik stanovanja, za katerega plačuje kredit 200,00 EUR mesečno. Tako je sodišče te stroške anuitet upoštevalo pri preživninskih sposobnosti obeh staršev, zato pritožba v tem delu ni utemeljena. Sodišče prve stopnje tudi po zaključku sodišča druge stopnje ni v previsoki meri ocenilo stroškov obeh otrok za oblačila in obutev. Sodišče je samó kot nekoliko pretirano ocenilo navedbe tožeče stranke glede stroškov za rekreacijo in je to obrazložilo v točki 17. obrazložitve, kar pa bistveno ne vpliva na skupne stroške - potrebe otrok. Tudi glede ostalih stroškov je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno izhodišča glede vrednotenja le-teh, pri čemer je pravilno, dodatno še obrazložilo, da se ti stroški iz meseca v mesec nekoliko spreminjajo, spreminjajo pa se tudi glede na rast cen in stroškov. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi upoštevalo tudi čas, ki ga oba mld. otroka preživita pri očetu (mati je sicer zanikala, da ima pri tem, pri stikih toženec večje stroške, kajti sama mora za otroka pripraviti vso hrano) in je sodišče prve stopnje v obrazložitvi zapisalo, da bo stroške za prehrano, katere bo toženec imel glede na dokaj pogosto določene stike, imel tudi v času izvajanja stikov. Zato ta pritožbeni razlog, da sodišče tega ni upoštevalo, ni utemeljen.

6. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ocenilo preživninske potrebe obeh otrok na eni strani in materialne in pridobitne zmožnosti obeh zavezancev na drugi strani, zaradi česar je izdana odločbo v izpodbijanem delu pravilna. Sodišče prve stopnje je tako glede na obrazloženo pravilno ugotovilo dejansko stanje in je pravilno uporabilo določbo člena 129 ZZZDR, po katerih se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca. Sodišče je tudi pravilno upoštevalo določbo člena 129 ZZZDR po kateri, pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati otrokovo korist, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka. Preživnina mora zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroškov bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih potrebnih potreb otroka (člen 129.a ZZZDR). Vse to je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo in tudi obrazložilo v izpodbijanem delu sodbe.

7. Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe člena 353 ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu, to je v točki II. izreka sodbe sodišča prve stopnje sodbo potrdilo in pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Katere bistvene kršitve določb ZPP naj bi sodišče prve stopnje storilo, iz pritožbe ni razbrati, sodišču prve stopnje pa se niso pripetile tiste bistvene kršitve določb ZPP, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

8. Oba pritožnika sta priglasila pritožbene stroške, katere pa morata kriti sama, saj po določbi 413. člena ZPP odloči sodišče v postopku o zakonskih sporih in sporih v razmerju med starši otroci o stroških postopka po prostem preudarku, kot je to storilo že sodišče prve stopnje.

9. Odločitev sodišča druge stopnje o pritožbenih stroških tako temelji na določbi člena 413 in 165 ZPP.