Jedro

Sodišče lahko po 156. členu ZOR oziroma po 5. v zvezi z 42. členom ZTLR naloži tožencu določeno dajatev le, če je v tožbenem zahtevku predlagani način edino možen (ker ima toženec v načelu pravico izbire načina prenehanja škodljivosti vplivanja).

Izrek

Pritožbi je bilo ugodeno in sodba razveljavljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s pobijano sodbo ugotovilo, da je toženec s posegi na svoji parceli povzročil določeno škodo na tožničinih dveh parcelah k.o. ... ter mu je zato naložilo, da opravi določena zemeljska dela na svoji parceli, s čimer naj bi saniral škodljivo stanje v naravi, z zneskom 53.225,00 SIT pa plača že nastalo škodo.

Po dokaj obširno izvedenem dokaznem postopku je prišlo do ugotovitve, da je toženec povzročil škodljive vzroke, zaradi katerih je prišlo do določenega plazenja na zemljiščih tožnice in tudi že do škode.

Zoper sodbo se pritožuje toženec, ki uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, naj se sodba razveljavi. Vztraja pri trditvi, da njegov poseg v pot ni bil vzrok za plazenje tožničinega zemljišča. Vzrok je v razmočenosti terena zaradi nestrokovno izpeljanih odplak iz njenih objektov, za kar pa toženec ne more odgovarjati. Teh okoliščin izvedenec ... ni ocenil ter zato predlaga, da se o tem zasliši izvedenec geotehnične stroke oziroma zasliši drug izvedenec te stroke. V naravi gre dejansko za nepravilno napeljavo kanalizacije, ki odločilno vpliva na plazenje terena ter bi se morale te okoliščine pojasniti.

Izvedenec je nepravilno vzel vzorec vode le v eni jami namesto vsaj v treh in v globini dveh metrov. Vse te pomanjkljivosti so povzročile napačne zaključke. Končno tudi izrek ni jasen, niti v povezavi z razlogi sodbe. Ne ve se, za katero pot gre, niti se tožencu ne more nalagati, kaj naj napravi na svojem zemljišču (ureditev drenaž, brežin in vzdrževanje brežin). Sodišče bi si moralo teren ogledati, da bi lahko presodilo utemeljenost tožbenega zahtevka.

Pritožba je utemeljena.

Po oceni pritožbenega sodišča pritožba toženca utemeljeno uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pojasnjene namreč niso bile vse odločilne okoliščine spora. Že geotehnično mnenje Geološkega zavoda (list. št. 17) opozarja, da je področje tožničinih parcel številka 924 in 925 k.o. ... dokaj namočeno, da se vode od tam stekajo na toženčevo nižje ležečo parcelo 929 in da tudi kanalizacijski sistem tožnice ni ustrezen ter da je možno, da bi prišlo ob robu parcele 929 tudi neodvisno od toženčevih posegov do plazenja (torej zgolj zaradi razmočenosti tožničinega terena). Iz mnenja izvedenca geotehnične stroke ... pa izhaja, da je potrebno kanalizirati tudi odpadne vode K. hiše št. 21, da ne bo dosegla območje sporne poti ter da je voda na spornem mestu onesnažena s fekalnimi snovmi (list. št. 76). Te dosedanje ugotovitve kažejo, da so možni tudi od toženca neodvisni vzroki zaplazenje terena (od izključno do vsaj delnih - list. št. 17), pri čemer pa ni zanesljivo tudi, ali je v tožbenem zahtevku odrejen način sanacije edino možen (ker je načeloma res stvar toženca kot lastnika, če bi bil odgovoren za vzroke plazenja, da odpravi škodne posledice na zanj najugodnejši način kot to uveljavlja pritožba). Po oceni pritožbenega sodišča je utemeljen tudi očitek, da sodbin izrek ni dovolj določen (glede drenaž v odkopanem terenu, glede zajetja vode), medtem ko izrek v 2. odstavku ni obrazložen, niti ni v sodbi navedena pravna podlaga, ki jo je sodišče prve stopnje upoštevalo (pri čemer se lahko ugiba, da gre najbrž za podlago po 156. členu ZOR). Nepravilno pa je tudi stališče, češ da bi moral toženec v zvezi s tožničino kanalizacijo postaviti nasprotni zahtevek, ker se glede na to, da je tožen in da se torej le brani, upira lahko le z ugovori (s katerimi pobija utemeljenost tožbenega zahtevka, v konkretnem primeru z ugovori uveljavlja tožničino lastno odgovornost za sporno stanje in škodo).

Iz razlogov členov 355 in 356 ZPP je zato pritožbeno sodišče razveljavilo celotno sodbo (1. odstavek 370. člena ZPP).

V nadaljnjem postopku bo potrebno postaviti tako imenovano pravno diagnozo spora, ki bo pomagala začrtati tudi dejanski okvir reševanja zadeve. Vzroki nastalega škodnega stanja so lahko izključno na strani ene ali druge stranke, ali pa so pomešani. Za razrešitev teh dilem bo potrebno odpraviti različnost strokovnih mnenj izvedencev o vzrokih plazenja in sploh škode (v mnenjih Geološkega zavoda in izvedenca ..., saj je po prvem mnenju lahko vzrok stanja zgolj v razmočenosti parcel št. 924 in 925, to je v tožničini sferi - list. št. 18). Teh okolnosti pa očitno ne bo mogoče pojasniti brez soočenja mnenj zgoraj navedenih izvedencev in brez ugotovitve stanja oziroma škodnih vzrokov tožničine kanalizacije (morebiti tudi v okoliščini v zvezi s tožničinimi drenažami). Če pa se bo potrdilo, da je toženec odgovoren za škodno stanje, bo potrebno oceniti, ali je v tožbenem zahtevku predlagani način edini možen, ker pri več možnih ni mogoče tožencu odrediti prav določenega. V primeru, da bo določeno povsem konkretno dejanje, pa bo potrebno le-tega tako določiti, da bo le-to povsem jasno (torej izvršljivo).