15. 5. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž. na seji senata 24. aprila 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. Cp 1/2006 z dne 2. 2. 2006 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 2012/2005 z dne 8. 6. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Višje sodišče je pritožnika zaradi žalitve sodišča in drugih udeležencev v postopku kaznovalo z denarno kaznijo 200.000 SIT. Pritožbo zoper ta sklep je Vrhovno sodišče zavrnilo.

2.V ustavni pritožbi pritožnik navaja, da je odločitev sodišča arbitrarna. S tem smiselno zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave. Navaja, da iz izpodbijanih sklepov Višjega in Vrhovnega sodišča ni mogoče razbrati, kaj naj bi si sodišči predstavljali pod pojmom "žalitev", pri čemer tudi v 109. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPP) ta pojem ni zadostno opredeljen. Navaja, da tisti, ki se o kom žaljivo izrazi pri obrambi kakšne pravice ali pri varstvu upravičenih koristi, ne more biti kaznovan, če žaljivke niso sporočene z namenom zaničevanja "užaljenca". Pritožnikove ostale navedbe v ustavni pritožbi so žaljive, pri čemer tudi ni videti, zakaj naj bi bile z vidika odločanja o tej ustavni pritožbi pomembne. Ustavnemu sodišču jih zato ni treba niti povzemati, niti se do njih opredeliti.

B.

3.Ustavno sodišče je o ustavnopravnih vidikih kaznovanja zaradi žalitve sodišča že izoblikovalo in izčrpno obrazložilo svoja stališča (odločba št. U-I-145/03 z dne 23. 6. 2005, Uradni list RS, št. 69/05 in OdlUS XIV, 62). Pojasnilo je, da ustavno dopusten namen kaznovanja ni v tem, da se zavaruje čast in dobro ime konkretnega sodnika, pač pa v tem, da se zavaruje ugled in avtoriteta sodne oblasti v celoti. Obrazložilo je tudi, da (ob ustrezno nizkih kaznih) takšnega kaznovanja ni mogoče šteti za odločanje o kazenski obtožbi, pač pa bolj za ukrep procesnega vodstva, nujen za zagotovitev učinkovitosti sistema sodnega varstva. Ustavno sodišče je ob tem zavrnilo očitek, da možnost oziroma izvedba kaznovanja zaradi žalitve sodišča nedopustno omejuje pravico do izjavljanja pred sodiščem (22. člen Ustave) ter da odvetniku nedopustno omejuje njegovo z Ustavo zagotovljeno vlogo v sodnih postopkih, ob tem pa po drugi strani tudi izreklo, da je naloga sodišč, da ob morebitnem kaznovanju ocenijo tudi ta vidik.

4.V izpodbijanih sklepih sodišč prve in druge stopnje ni pravnih stališč, ki bi bila v nasprotju s tistimi, ki jih je v zgoraj omenjeni odločbi opredelilo Ustavno sodišče. Sodišči prve in druge stopnje sta ustrezno obrazložili, katere izjave pritožnika so objektivno žaljive za sodišče (in za druge udeležence v postopku) ter zakaj takšno izjavljanje pritožnika pomeni nespoštovanje dostojanstva sodišča in sodne veje oblasti.

5.Sodišči obeh stopenj sta skladno z zahtevami Ustave tudi ocenili, ali je bilo takšno ravnanje nujno z vidika cilja varstva pravic stranke. Za presojo Ustavnega sodišča ta ugotovitev sodišč zadošča.

6.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

7.Glede na to, da pritožnik enak zaničljiv pristop uporablja tudi v ustavni pritožbi, ga (za primer, če bo tudi v bodoče še vlagal ustavne pritožbe) ni odveč opozoriti, da tudi Ustavno sodišče lahko uporabi določbe o kaznovanju stranke zaradi žalitve v vlogah po 109. členu ZPP. Pritožnik se mora zavedati, da je nestrinjanje s sodno odločbo vedno mogoče izraziti na dostojen, primeren način brez negativnih vrednostnih sodb glede sodne veje oblasti.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana dr. Franc Grad in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger