Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilna odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka za zvišanje preživnine zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije, v primeru, ko je mati vložila tožbo zaradi dodelitve mladoletnega otroka v varstvo, vzgojo in oskrbo, določitve stikov in zvišanja preživnine, nato pa je bil na zadnjem naroku za glavno obravnavo glede varstva, vzgoje in oskrbe ter glede stikov sklenjen sporazum, tako da je sodišče s sodbo odločilo le še o zvišanju preživnine.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilna odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka za zvišanje preživnine zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije, v primeru, ko je mati vložila tožbo zaradi dodelitve mladoletnega otroka v varstvo, vzgojo in oskrbo, določitve stikov in zvišanja preživnine, nato pa je bil na zadnjem naroku za glavno obravnavo glede varstva, vzgoje in oskrbe ter glede stikov sklenjen sporazum, tako da je sodišče s sodbo odločilo le še o zvišanju preživnine.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice in preživnino za mladoletnega otroka, določeno s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru N 358/2015 z dne 3. 11. 2015, v zvezi s popravnim sklepom z dne 17. 11. 2015, zvišalo s 170,00 EUR mesečno na 270,00 EUR mesečno. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je toženčevi pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožničin tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

3. Tožnica v predlogu za dopustitev revizije navaja, da je v tu obravnavanem primeru vložila tožbo zaradi dodelitve mladoletnega otroka v varstvo, vzgojo in oskrbo, določitve stikov in zvišanja preživnine, in da je v takšnem primeru za vložitev tožbe aktivno legitimiran starš (ob tem se sklicuje na zadevo VS RS II Ips 174/2003). V konkretnem primeru sta na zadnjem naroku za glavno obravnavo stranki sklenili sodno poravnavo glede dodelitve mladoletnega otroka v varstvo, vzgojo in oskrbo ter glede določitve stikov, tako da je sodišče s sodbo odločilo samo še o zahtevku za zvišanje preživnine. Torej je bila tožničina aktivna legitimacija podana vse do zaključka glavne obravnave, sporna pa naj bi postala ob izdaji sodbe za zvišanje preživnine. Upoštevaje navedeno meni, da je materialnopravno zmotno stališče sodišča druge stopnje, da ni aktivno legitimirana v konkretnem sporu za zvišanje preživnine. Ob tem opozarja tudi na določbo 408. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, ali je podana aktivna legitimacija tožnice kot matere mladoletnega otroka tudi za zahtevek za zvišanje preživnine, kadar je ta postavljen hkrati z zahtevkoma za dodelitev mladoletnega otroka v varstvo, vzgojo in oskrbo ter določitev stikov; ter ali je utemeljena zavrnitev tožbenega zahtevka za zvišanje preživnine zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije, čeprav je bila ta ob vložitvi tožbe podana oziroma je bila tožba vložena zaradi dodelitve mladoletnega otroka v varstvo, vzgojo in oskrbo ter določitve stikov, nato pa je bil na zadnji obravnavi glede slednjega sklenjen sporazum, tako da je sodišče s sodbo odločilo le še o zvišanju preživnine.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).