Jedro

Sodišče se strinja s presojo organa za BPP, da so tožničine navedbe v očitnem nasprotju z jasno pravno podlago, kar pomeni, da tožnica z njimi ne more uspeti. To pa hkrati pomeni, da tožnica v zadevi, v zvezi s katero prosi za dodelitev BPP za vložitev tožbe v upravnem sporu, očitno nima verjetnih izgledov za uspeh, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1.Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Upravne enote Ljubljana št. 210-2647/2023-6224-20 z dne 14. 3. 2024 v zvezi z odločbo Ministrstva za notranje zadeve št. 210-54/2024/2 (132/10) z dne 12. 8. 2024.

2.V obrazložitvi navaja, da tožnica prosi za dodelitev BBP za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo o ugotavljanju stalnega prebivališča. Ob sklicevanju na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) ugotavlja, da glede na nesporno dejansko stanje v zadevi in glede na to, da so vse tožničine navedbe v očitnem nasprotju z jasno pravno podlago, tožnica nima verjetnih izgledov za uspeh v nameravanem upravnem sporu. V posledici tega meni, da tožnica ne izpolnjuje pogoja po določbi 24. člena ZBPP, zato je njeno prošnjo v zvezi z drugim odstavkom 37. člena istega zakona kot neutemeljeno zavrnila.

3.Tožnica v tožbi navaja, da za postopek sodnega varstva potrebuje odvetnika. Navaja razloge, zaradi katerih meni, da je odločba upravnega organa, ki je odločal o njenem stalnem prebivališču, nezakonita. V zvezi s tem trdi, da je dejansko stanje, ki je po njenem mnenju relevantno za ugotavljanje stalnega prebivališča, sporno. V zvezi s tem trdi, da na naslovu ..., kjer je nosilka najemne pogodbe, sicer živi, vendar ne vsak dan, ker gre za stanovanje, ki je glede na površino (30 m2) namenjeno le eni osebi ter ga zato odstopa tudi hčerama in možu. Tožnica je v nadaljevanju v vlogi z dne 17. 12. 2024 še opisala okoliščine, v katerih je prišlo do prijave prebivališča na naslovu centra za socialno delo. Navaja še, da so tožnica in njeni družinski člani brezdomci, ne glede na to, kje prespijo, pri prijateljih, sorodnikih ali najemniškem stanovanju. Trdi, da so jim v tej življenjski situaciji onemogoča varnost, ker ni mogoča zaposlitev brez bivališča in da so jim zato kršene ustavne, socialne in osebnostne pravice.

4.Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis zadeve.

5.Tožba ni utemeljena.

6.Predmet presoje v tem upravnem sporu je zakonitost odločbe organa za BPP, s katero je zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Upravne enote Ljubljana št. 210-2647/2023-6224-20 z dne 14. 3. 2024 v zvezi z odločbo Ministrstva za notranje zadeve št. 210-54/2024/2 (132/10) z dne 12. 8. 2024. Z navedeno upravno odločbo je upravni organ odločil, da se tožnici z njeno pravnomočnostjo v registru stalnega prebivalstva prijavi stalno prebivališče na naslovu ...

7.Organ je odločitev oprl na določbe 24. člena ZBPP. Po tej določbi mora organ za BPP preizkusiti, ali ima zadeva, v zvezi s katero prosilec prosi za dodelitev BPP, verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožati. Pri tem mora vsaj v omejenem obsegu opraviti tudi vsebinski preizkus zadeve. Obseg oziroma meje tega preizkusa je zakonodajalec opredelil s pravnim standardom očitne nerazumnosti (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP), ki se po nadaljnjem zakonskem besedilu nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha v postopku. Ta pravni standard mora pristojni organ v vsaki zadevi posebej napolniti (obrazložiti razloge za njegovo uporabo) na podlagi kriterijev, določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP. Razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve BPP na tej podlagi morajo torej biti očitni, to je spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve.

8.Bistvo razlogov, ki jih za zavrnitev tožničine prošnje zaradi neobstoja izgledov za uspeh navaja organ za BPP, je v ugotovitvi, da je dejansko stanje v zadevi ugotavljanja stalnega prebivališča nesporno in da so tožničine navedbe v nasprotju z jasno pravno podlago. V zvezi s tem ob sklicevanju na opredelitev stalnega prebivališča v 3. točki 2. člena Zakona o prijavi prebivališča (ZPPreb-1) navaja, da je tožnica v upravnem postopku povedala, da že več let skupaj s hčerko dejansko prebiva na naslovu ..., ki je tudi središče njenih življenjskih interesov. Sklicuje se še na določbe šestega odstavka 7. člena in šestega odstavka 13. člena ZPPreb-1, iz katerih izhaja, da lastništvo prebivališča ni pogoj za prijavo stalnega prebivališča in da dejstvo, da najemodajalec prijave stalnega prebivališča ne dovoli, ne posega v dolžnost prosilke, da prijavi stalno prebivališče.

9.Tožnica v tožbi sicer nasprotuje ugotovitvi, da dejansko stanje v zadevi ni sporno. Vendar v tem pogledu navaja, da na naslovu ..., kjer je nosilka najemne pogodbe, sicer živi, vendar ne vsak dan, ker gre za stanovanje, ki je glede na površino (30 m2) namenjeno le eni osebi ter ga zato odstopa tudi hčerama in možu.

10.Po 3. točki 2. člena ZPPreb-1, na katero se sklicuje organ za BPP, je stalno prebivališče naslov v Republiki Sloveniji, na katerem posameznik stalno prebiva, in je ta naslov središče njegovih življenjskih interesov, kar se presoja na podlagi njegovih družinskih, partnerskih, delovnih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo, da med posameznikom in naslovom, kjer živi, obstajajo tesne in trajne povezave.

11.Iz navedene določbe ne izhaja, da je stalno le tisto prebivališče, na katerem posameznik živi vsak dan. To izhaja že iz ureditve, po kateri ima lahko oseba poleg stalnega tudi začasno prebivališče. Stalno prebivališča je zato naslov, na katerega je posameznik trajneje navezan in kot tak pomeni center njegovih življenjskih interesov, ter v katerega se vrača, tudi če ima hkrati tudi drugo, začasno ali občasno, prebivališče. Tožničine navedbe, da na naslovu ..., kjer je nosilka najemne pogodbe, sicer živi, vendar ne vsak dan, ker gre za stanovanje, ki je glede na površino (30 m2) namenjeno le eni osebi ter ga zato odstopa tudi hčerama in možu, tako po presoji sodišča niso v nasprotju z ugotovitvijo organa za BPP, da tožnica na navedenem naslovu dejansko prebiva. Ugotovitve, da je ta naslov tudi središče njenih življenjskih interesov, pa v tožbi niti ne izpodbija. Glede na navedeno se sodišče strinja s presojo organa za BPP, da so tožničine navedbe v očitnem nasprotju z jasno pravno podlago, kar pomeni, da tožnica z njimi ne more uspeti. To pa hkrati pomeni, da tožnica v zadevi, v zvezi s katero prosi za dodelitev BPP za vložitev tožbe v upravnem sporu, očitno nima verjetnih izgledov za uspeh, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBPP.

12.Ker je tožnici z odločbo, ki jo želi izpodbiti, določeno stalno prebivališče, na drugačno presojo ne vplivajo niti njene navedbe o kršitvi temeljnih ustavnih, socialnih in osebnostnih pravic.

13.Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

14.Sodišče je o tožbi odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, po katerem sodišče lahko odloči brez glavne obravnave, če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno. Pravno dejansko stanje, ki je bilo pravno relevantno za odločitev v tej zadevi, to je, da tožnica na naslovu ..., dejansko prebiva (čeprav tam ne živi vsak dan) in da je ta naslov tudi središče njenih življenjskih interesov, med strankama namreč ni bilo sporno.

Zveza: