Jedro

Na podlagi prvega odstavka 11. člena ZST-1 v povezavi s 3. odstavkom odločbe Ustavnega sodišča št. U‑I‑191/14 z dne 12. 2. 2015 sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti, kadar je plačilo sodne takse procesna predpostavka za izvedbo postopka oziroma opravo dejanja, tudi če stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, če bi bila s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. Pri tem je Ustavno sodišče kot začasno ureditev pogoja za polno oprostitev plačila sodne takse določilo pravni standard, ki je veljal pred uveljavitvijo ZST-1B in ki ga je sodna praksa s smiselnim upoštevanjem kriterijev, ki veljajo za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč na podlagi ZBPP, ter v zvezi s tem tudi ZSVarPre, napolnila tako, da je kot merilo upoštevala znesek dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (drugi odstavek 13. člena ZBPP), ta pa od 1. 8. 2014 znaša 269,20 EUR. Glede na to, da mesečni dohodek na družinskega člana tožnika ne dosega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (538,40 EUR), je tožnik upravičen do oprostitve plačila sodne takse za pritožbo v celoti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je tožnik v celoti oproščen plačila sodne takse za pritožbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se pritožbi z dne 23. 3. 2015 ugodi in se tožnik v celoti oprosti plačila sodnih taks za pritožbo z dne 10. 3. 2015.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo pritožbo tožnika zoper sklep z dne 23. 3. 2015, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo, da se tožnik oprosti plačila sodnih taks nad zneskom 100,00 EUR (do zneska 818,00 EUR), v preostalem delu pa se predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrne, ter da mora sodno takso 100,00 EUR plačati v dveh zaporednih mesečnih obrokih po 50,00 EUR (z zapadlostjo 15. 4. 2015 in 15. 5. 2015).

2. Zoper sklep pravočasno po pooblaščencu vlaga pritožbo tožnik in predlaga njegovo spremembo tako, da se pritožbi zoper sklep z dne 23. 3. 2015 ugodi in sklep spremeni tako, da se tožnika v celoti oprosti plačila sodne takse, oziroma podredno, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Trdi, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-191/14 z dne 12. 2. 2015, na podlagi katere izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila sodnih taks v celoti. Ponavlja trditve o višini svojih prihodkov in prihodkov članov skupnega gospodinjstva ter se zavzema za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo v celoti.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP).

5. Na podlagi prvega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, t. 37/08 in nasl. – ZST-1) v povezavi s 3. odstavkom odločbe Ustavnega sodišča št. U‑I‑191/14 z dne 12. 2. 2015 sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti, kadar je plačilo sodne takse procesna predpostavka za izvedbo postopka oziroma opravo dejanja, tudi če stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, če bi bila s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. Pri tem je Ustavno sodišče kot začasno ureditev pogoja za polno oprostitev plačila sodne takse določilo pravni standard, ki je veljal pred uveljavitvijo ZST-1B (Ur. l. RS, št. 63/13) in ki ga je sodna praksa s smiselnim upoštevanjem kriterijev, ki veljajo za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč na podlagi Zakona o brezplačni pravni pomoči (Ur. l. RS, št. 48/01 in nasl. – ZBPP), ter v zvezi s tem tudi Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/10 in nasl. – ZSVarPre), napolnila tako, da je kot merilo upoštevala znesek dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (drugi odstavek 13. člena ZBPP), ta pa od 1. 8. 2014 znaša 269,20 EUR (8. člen ZSVarPre v zvezi s Sklepom o usklajeni višini minimalnega dohodka od julija 2014).(1)

6. Pritožnik je v pritožbi z dne 10. 3. 2015 predlagal, naj ga sodišče oprosti plačila sodne takse za to pritožbo v celoti. Sodišče prve stopnje ga je s sklepom z dne 23. 3. 2015 delno oprostilo plačila sodne takse za pritožbo nad zneskom 100,00 EUR, obenem pa je odločilo, da lahko odmerjeno sodno takso plača v dveh obrokih po 50,00 EUR. Tožnik je zoper ta sklep vložil pritožbo, ki pa jo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da znaša povprečni mesečni dohodek na družinskega člana tožnikove družine 350,76 EUR, je ob pravilni uporabi materialnega prava (glede na citirano odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-191/14) tožnik upravičen do oprostitve plačila sodne takse za pritožbo v celoti. Mesečni dohodek na družinskega člana tožnika namreč ne dosega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (538,40 EUR). Glede na to je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in je pritožba utemeljena, izpodbijani sklep pa je bilo treba spremeniti tako, da se tožnikovi pritožbi zoper sklep z dne 23. 3. 2015 ugodi in se sklep spremeni tako, da je tožnik v celoti oproščen plačila sodne takse za pritožbo z dne 10. 3. 2015 (3. točka 365. člena ZPP).

(1) Prim. točkama 18 in 30 obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U‑I-191/14 z dne 12. 2. 2015.