Jedro

Pri izdaji zamudne sodbe zaradi neupravičenega izostanka tožene stranke s poravnalnega ali prvega naroka za glavno obravnavo sodišče upošteva zgolj vsebino tožbe in tožbi priložene dokaze (te zgolj toliko, da preveri, ali ne gre za nasprotje med njimi in navedbami v tožbi), ne glede na to, če je tožena stranka odgovorila na tožbo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku za razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je dne 10.2.2005 podala tožnici tožena stranka. Hkrati je ugodilo tudi reintegracijskemu in stroškovnemu zahtevku. Zamudno sodbo je utemeljilo s tem, da se tožena stranka ni udeležila poravnalnega naroka, čeprav je bila pravilno vabljena in svoje odsotnosti ni opravičila, hkrati pa so bili glede na vsebino tožbe in listin v spisu izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe iz 1. odstavka 318. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/04).

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo zamudno sodbo sodišča prve stopnje. Poudarilo je, da v primeru neupravičenega izostanka tožene stranke s poravnalnega naroka oziroma prvega naroka za glavno obravnavo na podlagi 1. odstavka 28. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04) sodišče pri izdaji zamudne sodbe upošteva le navedbe v tožbi in tožbi priložene dokaze. Soglašalo je, da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz navedb v tožbi, to je, da tožena stranka tožnice ni obvestila o nameravani odpovedi, da ji ni dala možnosti zahtevati, da o nameravani odpovedi obvesti sindikat, da tožena stranka ni izvedla postopka, ki je predpisan za primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov in da ni upoštevala v programu predvidene zaposlitve tožnice pri drugem delodajalcu. Hkrati je soglašalo, da tožbi priložene dokazne listine ne nasprotujejo gornjih tožbenim navedbam.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga revizijo tožena stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je izrek sodbe sodišča prve stopnje v drugem odstavku nesklepčen in neizvršljiv ter meni, da zakonski pogoji za izdajo zamudne sodbe niso bili podani. Ker sodišče prve stopnje dejansko ni izvedlo nobenih dokazov in ni navedlo vseh potrebnih razlogov, sodbe ni mogoče preizkusiti. Sodišče druge stopnje je sicer te napake poskušalo popraviti z navedbo razlogov, zakaj šteje, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, pri tem pa je izhajalo zgolj iz nepreverjenih domnev.

Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

Revizija ni utemeljena.

Na podlagi določb 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava.

Če na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo ne pride tožena stranka, izda sodišče na podlagi 1. odstavka 28. člena ZDSS-1 zamudno sodbo, čeprav je tožena stranka odgovorila na tožbo in to pod pogoji, ki jih za izdajo zamudne sodbe določa 318. člen ZPP. Ob drugih pogojih, ki v tej zadevi niso sporni, je v skladu s 3. točko 1. odstavka navedenega člena ZPP pogoj za izdajo zamudne sodbe, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi (sklepčnost tožbe), v skladu s 4. točko tega odstavka pa dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, ne smejo biti v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik, ali s splošno znanimi dejstvi. Na podlagi gornjih določb revizijsko sodišče soglaša, da tudi pri izdaji zamudne sodbe zaradi neupravičenega izostanka tožene stranke s poravnalnega ali prvega naroka za glavno obravnavo sodišče upošteva zgolj vsebino tožbe in tožbi priložene dokaze (te zgolj toliko, da preveri, ali ne gre za nasprotje med njimi in tožbenimi navedbami), ne glede na to, če je tožena stranka odgovorila na tožbo.

Glede na takšno zakonsko ureditev zamudne sodbe revizija neutemeljeno očita sodišču bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker sodišče svojih zaključkov o utemeljenosti tožbenega zahtevka ni gradilo na izvedenih dokazih, oziroma da jih je gradilo zgolj na domnevah. Presoja utemeljenosti tožbenega zahtevka zgolj na podlagi navedb v tožbi je temeljno zakonsko izhodišče pri izdaji zamudne sodbe in sodišče te navedbe kontrolira zgolj z vidika, ali ne nasprotujejo tožbi priloženim dokazom ali splošno znanim dejstvom. Prav tako ni podana v reviziji očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka zaradi nesklepčnosti in neizvršljivosti izreka sodbe sodišča prve stopnje v njegovem reintegracijskem delu, ki ga je razumeti v tem smislu, da mora tožena stranka vse od 13.3.2005 dalje tožnici zagotoviti pravice iz delovnega razmerja, kot da bi bila na delu.

Sodišče druge stopnje se je širše opredelilo do utemeljenosti tožbenega zahtevka glede na navedbe v tožbi v okviru preveritve sklepčnosti tožbe in pravilne uporabe materialnega prava v zvezi s tem. Glede na navedbe v tožbi pri tem revizijsko sodišče ugotavlja, da je šlo pri toženi stranki za postopek redne likvidacije družbe, ki se uvršča med druge primere prenehanja delodajalca v smislu določb 108. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/02). V tem primeru lahko delodajalec odpove pogodbe o zaposlitvi zaposlenim delavcem v skladu z določbami ZDR o odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Glede na tožbene navedbe, da je šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev, revizijsko sodišče soglaša, da iz tožbenih navedb, da tožena stranka ni izvedla postopka po 97. čl. ZDR in pri podaji sporne odpovedi ni spoštovala v programu razreševanja presežnih delavcev predvidenih rešitev, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka glede nezakonitosti odpovedi (3. tč. 1. odst. 318. člena ZPP).

Glede na povedano sodišče zaključuje, da revizijski razlogi niso podani. Zato je na podlagi določb 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.