Dostop starša do dokumentacije psihološke/psihoterapevtske obravnave mladoletne osebe ob omejitvi starševske skrbi

Datum

31.07.2026

Številka

07120-1/2026/351

Kategorije

Obdelava osebnih podatkov otrok in mladoletnih, Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, Zdravstveni osebni podatki

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede dostopa starša do dokumentacije psihološke/psihoterapevtske obravnave mladoletne osebe ob omejitvi starševske skrbi.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1 in 10/26 – ZP-1L, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

Starši so praviloma upravičeni do dostopa do osebnih podatkov po 15. členu Splošne uredbe in zdravstvene dokumentacije po 41. členu ZPacP mladoletnega otroka kot njegovi zakoniti zastopniki.

Če pa je enemu od staršev s sodno odločbo omejeno izvrševanje starševske skrbi, je treba to okoliščino nedvomno upoštevati pri presoji upravičenosti njegove zahteve za dostop. Pri odločanju mora upravljavec upoštevati tudi določbo 20. člena ZVOP-2, ki ureja možnost zavrnitve zahteve zakonitega zastopnika zaradi varstva koristi, pravic ali upravičenih interesov mladoletne osebe, ter največjo korist otroka.

Obrazložitev

1.Ali se starš, ki mu je bila s sodno odločbo omejena starševska skrb na področju zdravstvene oskrbe mladoletnega otroka, še vedno šteje za upravičenega zastopnika za uveljavljanje pravice dostopa do zdravstvene oziroma terapevtske dokumentacije po 15. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR) in 41. členu Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP)?

IP pojasnjuje, da je pravica posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki temeljna človekova pravica, določena v tretjem odstavku 38. člena Ustave Republike Slovenije in na ravni EU konkretizirana v 15. členu Splošne uredbe. Pri mladoletnih otrocih pravico do dostopa praviloma uveljavljajo starši kot njihovi zakoniti zastopniki, vendar je treba poudariti, da so otroci sami nosilci pravice do dostopa do lastnih osebnih podatkov.

Smiselno enako velja za pravico do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo, ki je posebej urejena v 41. členu ZPacP. Če starši zahtevajo seznanitev z zdravstveno dokumentacijo otroka in se sklicujejo na 41. člen ZPacP, so pod pogoji, da jim ni omejeno izvrševanje starševske skrbi in da ni podana izjema iz 20. člena ZVOP-2, načeloma upravičeni do celotne zdravstvene dokumentacije, ki se nanaša na otroka.

Pri presoji upravičenosti starša do uveljavljanja pravice dostopa do osebnih podatkov in zdravstvene dokumentacije pa je treba upoštevati tudi ureditev starševske skrbi po Družinskem zakoniku ter morebitne sodne odločbe, s katerimi je bilo izvrševanje starševske skrbi omejeno ali odvzeto. Otroke zastopajo starši, razen če zakon določa drugače. Če je s sodno odločbo enemu staršu omejena starševska skrb ter drugemu staršu podeljeno izključno izvrševanje starševske skrbi na področju zdravstvene oskrbe otroka, je treba najprej ugotoviti obseg in pravne učinke takšne omejitve. V takšnem primeru namreč ni mogoče avtomatično šteti, da starš, ki mu je bila starševska skrb omejena, še vedno nastopa kot zakoniti zastopnik za uveljavljanje pravice do dostopa po ZPacP in Splošni uredbi.

IP ob tem poudarja, da je treba pri odločanju o dostopu do osebnih podatkov in zdravstvene dokumentacije otrok vedno izhajati iz načela največje koristi otroka. Zato je treba poleg obsega starševske skrbi upoštevati tudi morebitne omejitve iz 20. člena ZVOP-2, ki omogoča zavrnitev zahteve zakonitega zastopnika, kadar obstajajo konkretne in objektivne okoliščine, zaradi katerih bi bile zaradi seznanitve z osebnimi podatki prizadete koristi, pravice ali upravičeni interesi mladoletne osebe.

2.Ali lahko izvajalec psihološke oziroma psihoterapevtske obravnave takšno zahtevo zavrne oziroma omeji na podlagi sodne odločbe, ki drugemu staršu podeljuje izključno izvrševanje starševske skrbi na področju zdravstvene oskrbe?

IP pojasnjuje, da mora upravljavec pred odločanjem o zahtevi preveriti, ali ima oseba, ki zahtevo vlaga, ustrezno upravičenje za zastopanje otroka, na katerega se zahtevani podatki oziroma dokumentacija nanaša. Poleg tega mora upravljavec upoštevati tudi določbe 20. člena ZVOP-2, pri tej oceni pa so lahko relevantne tudi določbe Konvencije o otrokovih pravicah, Zakona o preprečevanju nasilja v družini, ter Družinskega zakonika.

Če upravljavec na podlagi konkretnih okoliščin ugotovi, da starš kot vlagatelj zahteve ne razpolaga z ustreznim upravičenjem za zastopanje oziroma da bi razkritje dokumentacije lahko škodovalo koristim otroka, mora zahtevo za dostop zavrniti.

3.Ali interni strokovni zapiski terapevta, strokovne presoje, delovni zapiski ter komunikacija z drugim staršem oziroma CSD predstavljajo dokumentacijo, do katere je prosilec upravičen na podlagi pravice dostopa po Splošni uredbi oziroma ZPacP?

Odgovor na to vprašanje je odvisen od narave in vsebine posamezne dokumentacije. V skladu s 17. točko 2. člena Zakona o digitalizaciji zdravstva (ZDigZ) zdravstvena dokumentacija obsega izvirno in reproducirano (pisano, risano, tiskano, fotografirano, filmano, fonografirano, magnetno, optično ali kako drugače zapisano) dokumentarno gradivo ter strukturirane in nestrukturirane podatke, ne glede na obliko zapisa in nosilec zapisa podatkov, ki so povezani s pacientovim zdravstvenim stanjem in so potrebni za izvajanje pravic ali obveznosti, določenih z zakonom, ali nastanejo ali so prejeti pri zdravstveni obravnavi pacienta. Vendar pa IP ne more vnaprej in izven konkretnega postopka presojati, kateri dokumenti pri posameznem izvajalcu predstavljajo zdravstveno dokumentacijo.

Možno je tudi, da določeni interni strokovni zapiski, delovne opombe, strokovne presoje ali komunikacija s CSD oziroma drugim staršem ne predstavljajo zdravstvene dokumentacije. Če takšna dokumentacija vsebuje osebne podatke otroka, pa se lahko zahteva presoja po 15. členu Splošne uredbe. Pri tem je treba še dodati, da pravica dostopa po tej določbi ne pomeni nujno pravice do pridobitve celotnega dokumenta, temveč pravico do seznanitve z osebnimi podatki, ki se nanašajo na posameznika. Zato je treba v vsakem konkretnem primeru presoditi, ali se posamezni zapis ali del dokumenta neposredno in objektivno nanaša na otroka ter ali obstajajo razlogi za omejitev dostopa zaradi varstva pravic in interesov otroka ali drugih oseb.

4.Ali bi bilo v okoliščinah konkretnega primera posredovanje zahtevane dokumentacije staršu, ki mu je omejena starševska skrb na področju zdravstvene oskrbe, skladno z načelom zakonitosti obdelave osebnih podatkov in načelom največje koristi otroka?

IP poudarja, da pravica do varstva osebnih podatkov ni absolutna pravica in jo je treba uravnotežiti z drugimi ustavno varovanimi pravicami in interesi. V primeru, ko obstaja sodna odločba, s katero je enemu od staršev omejeno izvrševanje starševske skrbi na področju zdravstvene oskrbe, mora upravljavec pred posredovanjem dokumentacije oziroma osebnih podatkov presoditi učinke takšne odločbe ter vse relevantne okoliščine konkretnega primera. Posebej skrbno mora oceniti, ali bi takšno razkritje lahko poseglo v koristi, pravice ali upravičene interese otroka.

Sklepno pa IP izpostavlja, da v zvezi z uveljavljanjem pravice do dostopa po Splošni uredbi in ZPacP nastopa kot nadzorni oziroma pritožbeni organ. Zato v okviru mnenja ne more dokončno presoditi, ali lahko v konkretnem primeru zahtevo zavrnete. Ob tem pa poudarja, da je omejitev starševske skrbi nedvomno izjemno pomembna okoliščina, ki jo mora upravljavec upoštevati pri odločanju o zahtevi za dostop.

IP je na podobna vprašanja že odgovarjal in o tem izdal več mnenj, s katerimi se lahko seznanite na spletni strani https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/ (kategorija »Obdelava osebnih podatkov otrok in mladoletnih« ali »Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki«).

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravila: Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka