Jedro

Pomanjkljivost tožbe, ki jo je vložil sam tožnik, čeprav za to ni procesno sposoben, tudi po pozivu sodišča ni bila odpravljena, ker tožnikov zakoniti zastopnik tožbe ni odobril. Ker je navedena pomanjkljivost takšne narave, da onemogoča nadaljnji postopek, je sodišče moralo tožbo zavreči na podlagi petega odstavka 81. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Navedeni razlog pa utemeljuje tudi zavrženje tožnikovega predloga za postavitev začasnega zastopnika za zastopanje v tem upravnem sporu.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Predlog tožeče stranke za postavitev začasnega zastopnika se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) tožniku zavrnil prošnjo za BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Domžalah, P 24/2014, zaradi motenja posesti.

Tožnik je dne 25. 5. 2015 sam vložil tožbo zoper navedeno odločbo. V njej med drugim navaja, da odločba Centra za socialno delo Domžale št. 12211-8/2012 z dne 22. 9. 2014 še ni dokončna in izvršljiva, zato Center za socialno delo (v nadaljevanju CSD) Domžale še ni njegov skrbnik ter je tako še vedno brez zakonitega zastopnika. Zato sodišču uvodoma predlaga, da mu za potrebe tega sodnega postopka v skladu z 82. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) postavi začasnega zastopnika.

Tožbo in predlog za postavitev začasnega zastopnika je sodišča zavrglo iz naslednjih razlogov: Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben in ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik. To izhaja iz 80. člena ZPP, katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) primerno uporabljajo za tista vprašanja postopka v upravnem sporu, ki v ZUS-1 niso urejena.

Iz podatkov oziroma listin, ki jih je sodišče pridobilo po uradni dolžnosti, izhaja, da je 10. 10. 2012 postal pravnomočen sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. N 53/2011 z dne 18. 5. 2012, s katerim je bila tožniku delno odvzeta poslovna sposobnost, in sicer za vse aktivnosti, povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki. Odvzem poslovne sposobnosti je delen v smislu, da je z navedenim sklepom določen obseg poslov, ki jih tožnik ne more opravljati sam, in ne morda v smislu deloma ohranjene poslovne sposobnosti tožnika za te posle. Za posle oziroma aktivnosti, navedene v sklepu, tožnik torej nima poslovne sposobnosti, s tem pa tudi ne pravdne sposobnosti (77. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), zato jih lahko opravlja zgolj po zakonitem zastopniku.

V skladu s prvim odstavkom 78. člena ZPP stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik.

Z odločbo Centra za socialno delo Domžale št. 12211-8/2012-9 z dne 22. 9. 2014 je bil A.A., …, razrešen dolžnosti tožnikovega stalnega skrbnika (1. točka izreka), za novega skrbnika pa je bil imenovan Center za socialno delo … (2. točka izreka). Njegove naloge so glede na delni odvzem poslovne sposobnosti enake dolžnostim skrbnika mladoletnika, ki je dopolnil 15 let, in obsegajo tudi zastopanje tožnika v sodnih, upravnih in drugih uradnih postopkih (3. točka izreka). Stroškov v postopku ni bilo (4. točka izreka). Navedena odločba je v 1. točki postala pravnomočna dne 26. 9. 2014, v 2., 3. in 4. točki izreka pa dokončna in s tem izvršljiva z dnem 9. 1. 2015. Iz navedenega izhaja, da je bila ob vložitvi tožbe 25. 5. 2015 odločitev o novem skrbniku že dokončna. To pa pomeni, da tožnik ima stalnega skrbnika, ki je v skladu s prvim odstavkom 192. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) njegov zakoniti zastopnik in ima pravico ter dolžnost tožnika zastopati v sodnih postopkih.

Glede na navedeno je sodišče na podlagi določbe prvega odstavka 81. člena ZPP CSD Domžale dne 3. 6. 2015 pozvalo k odobritvi predmetne tožbe. CSD Domžale je v vlogi, ki jo je sodišče prejelo 16. 6. 2015, izrecno izjavil, da ne odobrava tožbe, ki jo je vložil B.B. sam zoper odločbo Bpp 1027/2015 z dne 21. 4. 2015 .

Pomanjkljivost tožbe, ki jo je vložil sam tožnik, čeprav za to ni procesno sposoben, torej tudi po pozivu sodišča ni bila odpravljena, ker tožnikov zakoniti zastopnik tožbe ni odobril. Ker je navedena pomanjkljivost takšne narave, da onemogoča nadaljnji postopek, je sodišče moralo tožbo zavreči na podlagi petega odstavka 81. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Zgoraj navedeni razlog pa utemeljuje tudi zavrženje tožnikovega predloga za postavitev začasnega zastopnika za zastopanje v tem upravnem sporu. Po določbah 82. člena ZPP se namreč začasni zastopnik stranki postavi, če se med postopkom pred sodiščem prve stopnje pokaže, da bi redni postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika stranki predolgo trajal, tako da bi zaradi tega nastale škodljive posledice za eno ali obe stranki. Kolikor je izpolnjen ta pogoj, postavi sodišče stranki začasnega zastopnika zlasti v naslednjih primerih: (1.) če stranka ni pravdno sposobna, pa nima zakonitega zastopnika, (2.) če si koristi stranke in njenega zakonitega zastopnika nasprotujejo, (3.) če imata obe stranki istega zakonitega zastopnika, (4.) če je prebivališče ali sedež stranke neznan, pa stranka nima pooblaščenca, (5.) če je stranka ali njen zakoniti zastopnik, ki nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, v tujini in se ni mogla opraviti vročitev. Tožniku je bil, kot že povedano, zaradi poslovne in s tem procesne nesposobnosti že postavljen (oziroma zamenjan) skrbnik, ki je njegov zakoniti zastopnik, druge okoliščine iz 82. člena ZPP pa niso izkazane. Prav tako ni izkazan dvom v skrbnikovo skrbnost v tem postopku v smislu tretjega odstavka 79. člena ZPP.