Jedro

Sodišče tožeči stranki sicer ni dolžno oziroma zaradi nepristranskosti niti ne sme oblikovati tožbenega zahtevka, dolžno pa jo je, če gre za odpravljivo nesklepčnost tožbe, pozvati naj nesklepčnost odpravi. To vključuje tudi pobudo za spremembo tožbenega predloga, ki bo ustrezal tožbeni trditveni podlagi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je darilna pogodba z dne 21. 8. 2013, ki sta jo sklenila prvi toženec kot darovalec in druga toženka kot obdarjenka za nepremičnini – posamezna dela št. 3 in 4 v stavbi št. 135 k. o. ..., brez pravnega učinka proti tožnici v znesku 10.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 8. 2013 do plačila in je druga toženka za izterjavo te terjatve dolžna dovoliti izvršbo na podarjeno nepremičnino, česar se oprosti, če sama poplača terjatev v petnajstih dneh. Stroške postopka tožnice je naložilo v plačilo tožencema.

2. Pritožuje se prvi toženec, uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da višje sodišče spremeni prvostopenjsko sodbo tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne in tožnici naloži plačilo stroškov postopka. Zaostale plače in odškodnina so mu bile izplačane konec leta 2001, denar je bil v celoti porabljen v letu 2002 in ni mogel biti osnova za plačilo kupnine v letu 2007. Denar za plačilo kupnine mu je dala mama v znak hvaležnosti za njegovo dotedanjo skrb in pomoč ter tudi za naložbo, s katero bi si prihranila in zagotovila materialno osnovo za bodoče življenje. Pisni izjavi dveh prič potrjujeta sestavo in podpis potrdila oziroma dejansko pogodbe o posojilu 20.000,00 EUR v istem časovnem obdobju, kot sta bili sklenjeni kupoprodajni pogodbi za nepremičnini, ki sta predmet sporne darilne pogodbe. Tožnici ni uspelo dokazati drugega vira sredstev za nakup nepremičnin. Zato vztraja, da tožbeni zahtevek ni utemeljen.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je višje sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo.

5. Tožbeni zahtevek, kakršnega je postavila tožeča stranka, je zahtevek za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj po 255. členu Obligacijskega zakonika (OZ). Za tak tožbeni zahtevek pa tožeča stranka ni podala trditev, saj ni zatrjevala, da ima tožnica zapadlo terjatev, ki je ne more izterjati, ker je dolžnik razpolagal s svojim premoženjem, zato jo izterjuje od pridobitelja premoženja. Iz tožbenih navedb izhaja, da tožnica izpodbija darilno pogodbo, s katero je njen bivši mož (prvi toženec) svoji mami (druga toženka) podaril nepremičnini, ki sodita v njuno skupno premoženje. Tožnica je navedla, da je bila darilna pogodba v nasprotju s prvim odstavkom 52. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) sklenjena brez njenega soglasja ter da sta darilno pogodbo toženca sklenila zato, da bi izigrala njene pravice in ji škodovala.

6. Sodišče prve stopnje je na podlagi ocene izvedenih dokazov ugotovilo, da je prvi toženec v nasprotju s prvim odstavkom 52. člena ZZZDR (brez soglasja tožnice) razpolagal s skupnim premoženjem in da sta toženca darilno pogodbo sklenila z namenom, da ta del premoženja ne bi šel v skupno premoženje, nato pa zaključilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen po 190. členu OZ, ker je bila toženka brez pravnega temelja obogatena na škodo tožnice in ugodilo postavljenemu tožbenemu zahtevku. Taka odločitev je materialnopravno zmotna, saj ugotovljena dejstva ne utemeljujejo dosojene pravne posledice. Za utemeljenost postavljenega tožbenega zahtevka bi moralo sodišče ugotoviti dejstva, o katerih se v postopku sploh ni razpravljalo, ker jih stranki niti zatrjevali nista.

7. Sodišče je vezano na trditve strank o dejstvih, pravo pa mora poznati. Če iz tožbenih trditev ne izhaja pravna posledica, kakršno tožeča stranka zasleduje s postavljenim tožbenim zahtevkom, pač pa drugačna pravna posledica, mora sodišče tožečo stranko na to v okviru materialnega vodstva pravde po 285. členu ZPP opozoriti. Sodišče tožeči stranki sicer ni dolžno oziroma zaradi nepristranskosti niti ne sme oblikovati tožbenega zahtevka, dolžno pa jo je, če gre za odpravljivo nesklepčnost tožbe, pozvati naj nesklepčnost odpravi. To vključuje tudi pobudo za spremembo tožbenega predloga(1), ki bo ustrezal tožbeni trditveni podlagi. Zato mora strankama razgrniti, kakšne pravne posledice imajo lahko zatrjevana dejstva glede na materialno pravo.

8. Pravni posel, s katerim eden od zakoncev v nasprotju z 52. členom ZZZDR, to je brez soglasja drugega zakonca, razpolaga s skupnim premoženjem, je po ustaljeni sodni praksi izpodbojen(2). Če pa je tak pravni posel sklenjen z izključnim namenom prikrajšanja enega od zakoncev, gre za nemoralno ravnanje pogodbenih strank in je pravni posel ničen(3). Pri razpolaganju enega od zakoncev brez soglasja drugega, sodi v skupno premoženje terjatev, ki je posledica prikrajšanja skupnega premoženja(4). Če je predmet ničnega posla nepremičnina in se je pridobitelj vpisal v zemljiško knjigo kot lastnik, je vknjižba neveljavna (243. člen Zakona o zemljiški knjigi).

9. Ker je izpodbijana odločitev materialnopravno zmotna, je treba pritožbi prvega toženca ugoditi. Usodo pogodbe delita obe pogodbeni stranki, zato sta toženca glede na zatrjevano dejansko stanje enotna sospornika in se štejeta za enotno pravdno stranko, zato se učinki pravdnih dejanj prvega toženca raztezajo tudi na drugo toženko, čeprav se ni pritožila (196. člen ZPP). Pravna podlaga za odločitev o razveljavitvi prvostopenjske sodbe so določbe 355. člena ZPP. Zaradi materialnopravno zmotne obravnave tožbe bo moralo zaradi zagotovitve pravice strank do izjave in zaradi načela neposrednega izvajanja dokazov zadevo ponovno obravnavati sodišče prve stopnje.

10. Materialno procesno vodstvo po 285. členu ZPP je dano v tem sklepu. Če bo tožeča stranka postavila ustrezen tožbeni zahtevek, bo moralo sodišče prve stopnje tožbo obravnavati ob upoštevanju trditev obeh pravdnih strank o za razsojo relevantnih dejstvih. V ponovljenem postopku bo moralo ponovno presoditi, ali nepremičnini, kateri je prvi toženec podaril drugi toženki, sodita v skupno premoženje tožnice in prvega toženca. Kriteriji za presojo obstoja skupnega premoženja in deležev zakoncev na njem izhajajo iz drugega odstavka 51. in 59. člena ZZZDR. Tekom zakonske zveze pridobljeno premoženje načeloma sodi v skupno premoženje zakoncev, da gre za posebno premoženje, mora dokazati tisti zakonec, ki trdi, da ne gre za skupno premoženje. Na strani tožene stranke je torej dokazno breme, da gre za posebno premoženje prvega toženca. Če sta nepremičnini, ki sta bili predmet sporne darilne pogodbe, del skupnega premoženja tožnice in prvega toženca, bo moralo sodišče ugotoviti zakaj oziroma s kakšnim namenom sta toženca sklenila darilno pogodbo in na podlagi tega presoditi, ali je sporna darilna pogodba veljaven pravni naslov za prenos premoženja na drugo toženko.

11. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Prim. sklep VS RS II Ips 172/2016 Op. št. (2): Prim. npr. odločbe VS RS II Ips 30/2013, II Ips 871/2009, II Ips 842/2009, II Ips 382/2011. Op. št. (3): Gl. odločbi VS RS II Ips 25/2011 in II Ips 319/2013. Op. št. (4): Prim. npr. odločbo VS RS II Ips 19/2016.