29. 9. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A. A. A., d.d., Ž. Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z. Z., in C. C. iz V. V. na seji senata dne 9. septembra 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba družbe A. A. A. zoper odločbo Senata za prekrške št. Pp-4451/02 z dne 16. 1. 2003 v zvezi z odločbo Deviznega inšpektorata Republike Slovenije št. SPPr-016-7/2001 z dne 20. 2. 2002 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba B. B. zoper odločbo Senata za prekrške št. Pp-4451/02 z dne 16. 1. 2003 v zvezi z odločbo Deviznega inšpektorata Republike Slovenije št. SPPr-016-7/2001 z dne 20. 2. 2002 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z odločbo o prekršku sta bila pritožnica in Č. Č. spoznana za odgovorno storitve dveh prekrškov po Zakonu o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 23/99 in nasl. - ZDP). Izrečena jima je bila denarna kazen. Senat za prekrške je pritožbo zagovornika pritožnice zavrgel kot prepozno, pritožbo pritožnice in Č. Č. pa kot neutemeljeno zavrnil in potrdil prvostopenjsko odločbo.

2.Pritožnica zatrjuje kršitev 22. in 25. člena Ustave ter zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in zmotno uporabo prava. Kršitev 25. člena Ustave naj bi bila v tem, ker naj bi Senat za prekrške s svojo odločbo potrdil prvostopenjsko odločbo, pri tem pa naj ne bi obravnaval pritožbenih navedb pritožnice in odgovorne osebe in se do njih opredelil. Drugostopenjska odločba naj ne bi bila obrazložena.

B. - I.

3.Kolikor pritožnica zatrjuje nepopolno in zmotno ugotovitev dejanskega stanja ter zmotno uporabo prava, ji je treba pojasniti, da Ustavno sodišče ni instančno sodišče, ki bi presojalo, ali je bilo v postopku o prekršku pravilno ugotovljeno dejansko stanje in pravilno uporabljeno materialno in procesno pravo. Ta presoja je zaupana organom za postopek o prekrških, ki odločajo v skladu z Ustavo in zakoni (tako Ustavno sodišče že v sklepu št. Up-103/97 z dne 25. 2. 1998 in OdlUS VII, 118). V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se Ustavno sodišče omeji na presojo, ali sporna odločitev temelji na kakšnem, z vidika varstva človekovih pravic, nesprejemljivem pravnem stališču ali če je tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno. Obravnavani primer očitno ni takšen, zato z izpodbijano pravnomočno odločbo tudi ni mogla biti kršena ustavna pravica iz 22. člena Ustave. V čem naj bi bila sicer kršitev 22. člena Ustave pritožnica ni izkazala.

4.Pravica do pritožbe v postopku o prekršku ima svoj ustavni temelj v 25. členu Ustave. Po tej določbi je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.

5.Ustavno sodišče je že v svoji odločbi št. U-I-98/91 z dne 10. 12. 1992 (OdlUS I, 101) poudarilo, da smisel tega ustavnega zagotovila ni le v tem, da zagotavlja posamezniku pravico do vložitve pravnega sredstva, temveč predvsem v tem, da lahko z vložitvijo pravnega sredstva učinkovito brani in varuje svoje pravne interese. Pravici do pritožbe po 25. členu Ustave odgovarja obveznost sodišča (organa), ki odloča o pritožbi, da pritožbo, če je dopustna, vsebinsko obravnava ter da se opredeli do tistih pritožbenih navedb, zaradi katerih bi bilo, če bi bile utemeljene, treba izpodbijano odločbo spremeniti oziroma razveljaviti. Da bi bilo razvidno, ali je pritožbeno sodišče (organ) upoštevalo navedene zahteve, mora biti njegova odločba obrazložena. Tako je po določbi drugega odstavka 198. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in nasl. - ZP) organ druge stopnje dolžan oceniti navedbe pritožbe. Pritožniku je bilo omogočeno, da je v postopku s pritožbo pred Senatom za prekrške uveljavljal svojo pravico. Senat za prekrške je presojal utemeljenost pritožnikov navedb in se do vseh navedb ustrezno opredelil in svojo odločitev obrazložil. Zato za kršitev 25. člena Ustave očitno ne gre.

6.Ker za zatrjevane kršitve očitno ne gre, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

B. - II.

7.Odvetnik B. B. je ustavno pritožbo vložil tudi v imenu Č. Č.

8.Ustavni pritožbi kljub pozivu ni priložil posebnega pooblastila za zastopanje v postopku pred Ustavnim sodiščem. Ker odvetnik sam ni tisti, ki bi mu bila z izpodbijanim posamičnim aktom kršena človekova pravica ali temeljna svoboščina, je treba šteti, da je ustavno pritožbo v tem delu vložila neupravičena oseba. Zato jo je Ustavno sodišče zavrglo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena in tretje alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer