Jedro

Sklicevanje na zaupanje v pravilnost delilnika, ob izrecni določbi 10. člena Pogodbe, ki smiselno zavezuje tožečo stranko, da ne spreminja obračuna brez spremenjenega delilnika, h kateremu so dali soglasje vsi odjemalci toplotne energije, je zmotno. Trditveno in dokazno breme, da so vsi odjemalci soglašali s spremembo delilnika, je v konkretnem primeru bilo na tožeči stranki, ki pa mu ni zadostila.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani 2461 Ig 5882/2007 z dne 2. 10. 2007 v 1. in 3. točki izreka razveljavi in tožbeni zahtevek zavrne.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pritožbene stroške v višini 98,52 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka 15 dnevnega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani 2461 Ig 5882/2007 z dne 2. 10. 2007 v 1. in 3. točki izreka in odločilo, da tožena stranka sama krije svoje pravdne stroške.

2. Zoper navedeno sodbo se je pritožila tožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena člena ZPP (1) in pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo razveljavi ter ji prizna nastale pravdne stroške.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena ZPP). Sodbo, izdano v sporu majhne vrednosti, je dopustno izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da imajo tožeča stranka kot dobavitelj in solastniki odjemnega mesta na naslovu K. (odjemalci), med katerimi je tudi tožena stranka, sklenjeno Pogodbo o dobavi toplote št. FT-C-255-1-641/02 z dne 19. 8. 2002 (v nadaljevanju Pogodba), ki določa, da je osnova za delitev stroškov dobave toplote delilnik stroškov, ki je priložen pogodbi, pri čemer se lahko delilnik stroškov spremeni le s pisnim soglasjem vseh odjemalcev. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da je tožeča stranka v vtoževanem obdobju stroške dobavljene toplote zaračunavala v skladu z delilnikom z dne 18. 3. 2003, iz katerega izhaja delež tožene stranke 0,3085 %.

7. Pred obračunavanjem stroškov po delilniku z dne 18. 3. 2003 je tožeča stranka toženi stranki zaračunavala dobavljeno toploto v skladu s prej veljavnim delilnikom v višini 0,1461%. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je delilnik stroškov z dne 18. 3. 2003 tožeči stranki predložil upravnik, kot zakoniti zastopnik solastnikov odjemnega mesta.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno kot materialno pravno podlago za presojo spornega vprašanja, ali je tožena stranka dolžna plačevati stroške v procentu iz spremenjenega delilnika stroškov iz leta 2003, po katerem ji jih je tožeča stranka zaračunala tudi v obravnavanem primeru, ugotavljalo dejstva za uporabo določbe 10. člena Pogodbe, po kateri se delilnik stroškov lahko spremeni le s pisnim soglasjem vseh odjemalcev toplotne energije.

9. Tožeča stranka ni zatrjevala, da razpolaga s pisnim soglasjem vseh odjemalcev energije za spremembo delilnika z dne 18. 3. 2003, kot to predvideva 10. člen Pogodbe, pač pa da ni imela razloga, da ne bi zaupala v pravilnost delilnika, ki ji ga je posredoval upravnik. Sklicevanje na zaupanje v pravilnost delilnika, ob izrecni določbo 10. člena Pogodbe, ki smiselno zavezuje tožečo stranko, da ne spreminja obračuna brez spremenjenega delilnika, h kateremu so dali soglasje vsi odjemalci toplotne energije, je po stališču pritožbenega sodišča zmotno. Trditveno in dokazno breme, da so vsi odjemalci soglašali s spremembo delilnika, je v konkretnem primeru bilo na tožeči stranki, ki pa mu ni zadostila.

10. S tem pa se izkaže, da je sodišče prve stopnje s prevalitvijo trditvenega in dokaznega bremena o tem, da spremembe delilnika niso podpisali vsi odjemalci toplotne energije, na strani tožene stranke, materialno pravno zmotno. Nosilni razlog izpodbijane sodbe je namreč v zmotnem zaključku sodišča prve stopnje, da je spremenjeni delilnik veljaven iz razloga, ker tožena stranka ni zanikala trditev tožeče stranke, da so vtoževani računi izdani na podlagi spremenjenega delilnika upravnika, na podlagi katerega toženo stranko namesto prvotnih 0,1461% stroškov, od 18. 3. 2003 bremeni 0,3085% stroškov toplotne postaje. O tem, da je bila tožeča stranka upravičena zaračunavati toženi stranki stroške po spremenjenem delilniku v skladu z 10. členom Pogodbe, bi morala dokaze, ki to potrjujejo, predložiti tožeča stranka. Tožena stranka je namreč že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine podala jasen ugovor, da v kolikor upnik meni, da obstaja pravni temelj, na podlagi katerega zaračunava dolžniku dobavljeno toploto, tega tudi dokaže. Zaključki pritožbenega sodišča niso v nasprotju s sicer pravilnim stališčem sodišča prve stopnje, da je delilnik stroškov stvar notranjega razmerja med solastniki in da tožeča stranka vanj ne more posegati, morala pa bi dokazati, da ji je upravnik predložil spremenjen delilnik, sprejet v soglasju vseh solastnikov, kot to določa 10. člen Pogodbe.

11. Trditve tožene stranke, da njen njen lokal ni ogrevan in ni priključen na toplotno postajo, v obravnavanem postopku niso relevantne. Pritožbena trditev, da je bila tožena stranka dolžna plačevati le 30 % od svojega deleža (iz naslova skupnih stroškov), pa je nedopustna pritožbena novota, ki je pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (prvi odstavek 337. člen ZPP). Tožena stranka pa bo morala v izogib nenehnim sporom vprašanja, ki se nanašajo na neuporabo ogrevalnih naprav v svojem lokalu ustrezno urediti v odnosu do ostalih solastnikov oziroma upravnika kot njihovega skupnega zastopnika.

12. Ob povedanem se izkaže, da je pritožba utemeljena. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, na katero je pritožbeno sodišče v sporu majhne vrednosti vezano, je zaradi zmotne uporabe materialnega (pogodbenega) prava, sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo (358. člen ZPP).

13. Če sodišče spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, odloči o stroških vsega postopka (2. odstavek 165. člena ZPP). O povrnitvi stroškov odloči sodišče na določno zahtevo stranke brez obravnavanja (1. odstavek 163. člena ZPP). Stranka mora v zahtevi določno navesti stroške, za katere zahteva povračilo (2. odstavek 163. člena ZPP). Tožena stranka drugih stroškov, razen stroška sodne takse za pritožbo, ni opredeljeno navedla. Pritožbeno sodišče ji je priznalo stroške odmerjene sodne takse za pritožbo, ne pa tudi stroškov opomina (1. odstavek 155. člena ZPP). Odmerjene stroške ji je dolžna tožeča stranka povrniti v skladu z določbo 1. odstavka 154. člena ZPP.

(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in nasl.).