Jedro

V obravnavani zadevi je sporno, ali tožnica kot prosilka izpolnjuje pogoj po razpisu tožene stranke za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, in sicer, da je sodelovala na prejšnjih razpisih in se vsaj dvakrat uvrstila na prednostno listo, vendar ni pridobila pravice do dodelitve stanovanja v najem glede na število razpisanih stanovanj. Med strankama samo dejansko stanje ni sporno: da je dejansko na prejšnjih razpisih sodeloval tožničin izvenzakonski partner kot prosilec ter da tožnica sedaj prvič v obravnavanem primeru nastopa kot prosilka. Ob takem stanju stvari pa tudi po stališču sodišča tožnica zgoraj navedenega pogoja ne izpolnjuje. Po mnenju sodišča tudi ni mogoče vloge prosilca enačiti s pojmom družine, ki se sicer tudi lahko pojavlja kot prednostna kategorija, kar pa v obravnavan primer ne sodi, saj gre za dva pojma, ki imata različne vsebine in ju ne gre zamenjevati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnice zoper odločbo, ki jo je izdal Javni stanovanjski sklad Mestne občine A, št. ... z dne 11. 10. 2004, s katero je prvostopni organ odločil, da je tožnica na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dosegla ... točk, kot je razvidno iz točkovnega zapisnika, in da se z doseženim številom točk uvršča na ... mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za družine, za katera so prosilci glede na dohodek gospodinjstva zavezani plačati lastno udeležbo in varščino - lista B (točka 1 izreka prvostopne odločbe). V 2. točki izreka prvostopne odločbe je bilo odločeno, da bodo na podlagi razpisanega števila stanovanj in njihove razdelitve po sklepu nadzornega sveta, stanovanja zagotovljena vsem tistim upravičencem, uvrščenim na prednostno listo B v skupini družin, ki so dosegli nad vključno 540 točk, pod pogojem, da se stanovanjske, premoženjske in druge razmere, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev za dodelitev neprofitnega stanovanja, ne spremenijo. Vsem tistim, ki so dosegli manjše število točk, stanovanje ne bo dodeljeno. V 3. točki izreka je prvostopni organ navedel, da je bila prednostna lista upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem javno objavljena v časopisu XXXX z dne 9. 10. 2004 in na spletni strani. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka ugotavlja, da je prvostopni organ pravilno ugotovil dejansko stanje ter v skladu z materialnimi predpisi pravilno postopal, ko je ugotovil, da se tožnica uvršča na ... mesto prednostne liste B upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za družine, ter da ji glede na doseženo število točk in glede na število razpisanih stanovanj ne bo dodeljeno stanovanje. Tožena stranka se sklicuje na 87. člen Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03 in Uradni list RS, št. 18/04, ZVKSES, dalje SZ-1) po katerem so do dodelitve neprofitnega najemnega stanovanja v lasti občine upravičeni državljani RS, ki izpolnjujejo pogoje in merila, določena s Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, v nadaljevanju Pravilnik). Ta v 3. členu opredeljuje splošne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, ki so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem, ki so navedeni tudi v obrazložitvi prvostopne odločbe. V nadaljevanju tožena stranka navaja 8., 9., 17., 20. in 21. člen Pravilnika. Skladno z določili Pravilnika je JSS MO A objavil 9. javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, v katerem so bili opredeljeni razpisani pogoji, kriteriji in merila za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev za razpisni postopek. Navaja, da je razpis določil, da imajo pri dodelitvi neprofitnega stanovanja v najem prednost mlade družine in mladi, družine z večjim številom otrok, invalidi in družine z invalidnim članom, družine z manjšim številom zaposlenih, državljani z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali pa so podnajemniki, ženske in ženske z otroki, žrtve družinskega nasilja, osebe s statusom žrtve vojnega nasilja. Poleg navedenih prednostnih kategorij prosilcev se v skladu s 6. členom Pravilnika upoštevajo še naslednje prednostne kategorije prosilcev: lastna udeležba; prosilci, ki so glede na poklic ali dejavnost pomembni za Mestno občino A; delavci uniformirane policije in kriminalistične službe; prosilci z doseženo višjo, visoko ali univerzitetno stopnjo izobrazbe ter magisterijem ali doktoratom; prosilci, ki plačujejo večji delež oz. več kot tretjino dohodka gospodinjstva za tržno najemnino; prosilci, ki so sodelovali na prejšnjih razpisih in se vsaj dvakrat uvrstili na prednostno listo, vendar niso pridobili pravice do dodelitve stanovanja v najem glede na število razpisanih stanovanj; prosilci, ki so najemniki najnujnejših bivalnih prostorov oz. bivalnih enot v lasti razpisnika. V Navodilu za izpolnjevanje obrazca "Opis stanovanjskih in socialno zdravstvenih razmer" je v točki 19 razloženo, kdaj lahko prosilec uveljavlja dodatne točke zaradi udeležbe na prejšnjih razpisih. Poleg tega je v navodilu navedeno, kdaj se dodatne točke kljub sodelovanju na vsaj dveh razpisih za dodelitev socialnega ali neprofitnega stanovanja v najem ne upoštevajo. Pogoj, da prosilec dobi dodatne točke zaradi udeležbe na prejšnjih razpisih, pa je, da je izključno prosilec sodeloval na prejšnjih razpisih in ne kdorkoli od družinskih članov. V obravnavanem primeru je na prejšnjih razpisih sodeloval tožničin zunajzakonski partner in ne tožnica osebno, zato tudi po mnenju tožene stranke tožnica ni upravičena do dodatnih točk v okviru sodelovanja na prejšnjih razpisih. Tožena stranka zavrača kot novoto zdravniško potrdilo o zdravstvenem stanju tožnice (3. odstavek 238. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - Uradni list RS, št. 80/99 in 70/00, dalje ZUP) iz razloga, ker tožnica zdravniških potrdil ni priložila že vlogi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem oz. ker ni navedla utemeljenih razlogov, zakaj zdravniškega potrdila ni mogla predložiti že prej, zato ji ni mogoče dodeliti dodatnih točk zaradi zdravstvenih razmer.

Nezadovoljna z odločitvijo tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Prvostopni organ je ugotovil, da je tožeča stranka dosegla ... točk, do dodelitve neprofitnega stanovanja pa so upravičeni le upravičenci, ki so dosegli 540 razpisnih točk. Tožnica meni, da je glede na predložene dokaze in v upravnem postopku uveljavljena dejstva dosegla še dodatnih 50 razpisnih točk, torej skupaj več kot 540. Sklicuje se na 2. odstavek 6. člena Pravilnika, po katerem smejo najemodajalci v posameznem razpisu za dodeljevanje neprofitnih stanovanj posebej opredeliti prednostne kategorije prosilcev, smejo pa vključiti v razpis tudi druge prednostne kategorije prosilcev, kar morajo v razpisu posebej utemeljiti. Tako je v razpisu v točki 3.3.1 kot prednostno kategorijo prvostopni organ navedel: "Udeležba na prejšnjih razpisih, 2x in več" pri čemer je ta okoliščina prosilcem prinesla dodatnih 50 razpisnih točk. Tožnica je v svoji prijavi na razpis izrecno uveljavljala tudi navedeno okoliščino in je v obrazcu B obkrožila točko 19.2 in navedla, da je njena družina sodelovala na razpisih leta ... in ... ter priložila k vlogi tudi izjavo o sodelovanjih na prejšnjih razpisih, česar pa prvostopni organ ni upošteval, niti ni tega obrazložil, tožena stranka pa je obrazložila z razlogi, da je na prejšnjih razpisih sodeloval njen zunajzakonski partner, ne pa sama tožnica, kar naj bi izključevalo upravičenost do dodatnih razpisnih točk. Po mnenju tožnice je podana zmotna uporaba materialnega prava, saj razpis ni nikjer izrecno določil, da je pogoj za pridobitev dodatnih točk to, da je na prejšnjih razpisih sodelovala prav oseba, ki je podpisala vlogo za pridobitev stanovanja, temveč govori o prednostnih kategorijah prosilcev in je bistveno, kdo se v skladu s predpisi in prakso šteje za prosilca. Tožnica meni, da pojem prosilec ne pomeni le osebe, ki podpiše prijavo na razpis, temveč lahko pomeni tudi družino take osebe in se pri tem sklicuje na 6. člen Pravilnika z naslovom prednostne kategorije prosilcev, ki obsega tako družine kot skupnosti posameznikov, med katerimi eden kandidira na razpisu. Pojem prosilec ne pomeni le osebe, ki podpiše prijavo na razpis, temveč v predpisih predstavlja tudi sinonim za družine. Tako izhaja tudi iz razpisa v točki 3.3.1. Kot prednostne kategorije prosilcev izrecno navaja družine in ne le osebo, ki neposredno podpiše prijavo. Po mnenju tožnice je edino prav in logično, da se Pravilnik tolmači le tako, da se za prosilca šteje tudi družina, morebitne okoliščine družinskih članov vložnika, ki se sicer osebno ne prijavijo na razpis zato, ker se je prijavil njihov družinski član, na podlagi katerih se lahko doseže večje število razpisnih točk, pa je treba upoštevati pri odločanju o vlogi samega vložnika. Svoje stališče tožnica utemeljuje z dejstvom, da se pri ugotavljanju upravičenosti do najema stanovanja praviloma ne upoštevajo le okoliščine, ki se tičejo samega vložnika, temveč tudi okoliščine, ki se tičejo njegovih družinskih članov, s katerimi se bi skupaj preselil v neprofitno stanovanje. Stanovanje se pridobiva v korist celotne družine in je logično, da se tako negativne kot pozitivne okoliščine vseh družinskih članov upoštevajo pri ugotavljanju zadovoljevanja razpisnim pogojem. To še posebej velja za zakonca oz. zunajzakonskega partnerja ter je treba pri ugotavljanju upravičenosti do neprofitnega stanovanja upoštevati tudi okoliščine družinskih članov vložnika. Tako izhaja tudi iz jezikovne, logične, sistematične, primerjalne in teleološke razlage SZ, Pravilnika in samega razpisa. Tožnica je v dobri veri, da bo okoliščina, da je njen zunajzakonski partner sodeloval na prejšnjih razpisih upoštevana, sama podpisala vlogo za prijavo na razpis. Prvostopni organ je razpis oblikoval zelo nedoločno in v njem ni izrecno navedel, da bi se udeležba na prejšnjih razpisih nanašala osebno na vložnika prijave. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in samo odloči o zadevi oz. podrejeno vrne zadevo v ponovno odločanje toženi stranki.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka navedbe tožnice ter predlaga, da sodišče zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, tožeči stranki pa naloži v plačilo stroške odgovora na tožbo. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem namreč med obveznimi postavkami za točkovanje prosilcev ne predvideva prosilcev, ki so se udeleževali prejšnjih razpisov, kljub navedenemu pa toženi stranki, ki razpis objavlja, dovoljuje, da po lastni presoji dodaja dodatne prednostne kategorije prosilcev (2. odstavek 6. člena navedenega Pravilnika). Tako je JJS MO A v razpisu med drugim kot prednostno kategorijo prosilcev opredelil tudi prosilce, ki so sodelovali na prejšnjih razpisih. Z objavljeno dodatno kategorijo je bil določen prosilec kot fizična oseba - posameznik in ne družina, še manj pa gospodinjstvo. Kolikor bi bil namen tožene stranke kot posebno kategorijo priznati točke družini ali gospodinjstvu, bi tožena stranka to tudi navedla, kar pa ni. Tako ostaja le navedba prosilec, torej posameznik. V samem postopku pa se nato za posameznega prosilca posameznika ugotavlja in presoja njegova stanovanjska problematika, v kontekstu le-te pa se nato upošteva tudi njegove ožje družinske člane, ki pa niso opredeljeni kot prosilci. V skladu z navedenim tožeča stranka, kot to tudi sama navaja, ni nikoli sodelovala kot prosilka. Tožena stranka dodatno pojasnjuje, da se vsi prosilci obravnavajo enako in so tako vsem prosilcem zagotovljene enake možnosti za uvrstitev na prednostno listo ter da toženi stranki ne gre zgolj za togo sodelovanje in zgolj za formalno vprašanje, saj mora pri svojem delu upoštevati visoko stopnjo dinamike znotraj družin. Družine prosilcev namreč niso stalne, saj se družini lahko pridružijo novi družinski člani, obstoječi člani pa lahko družino zapustijo, tako da lahko družina celo preneha obstajati, zaradi te dinamike pa lahko prihaja v okviru javnih razpisov do nepredvidenih anomalij, kot je možnost, da se stanovanjski problem reši z dodelitvijo stanovanja ter družina nato preneha obstajati, po prenehanju pa se kljub temu, da je bila stanovanjska problematika družine rešena, družinski člani sklicujejo na sodelovanje na prejšnjih razpisih, kar po mnenju tožene stranke ni utemeljeno. Iz navedenega razloga je opredeljen prosilec, kateremu se priznajo točke, in ne družina ali gospodinjstvo.

Odgovor na tožbo je bil posredovan tožeči stranki.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa je prijavilo udeležbo v tem postopku z dopisom št. ... z dne 8. 3. 2005. Tožba ni utemeljena.

Med strankama je sporno, ali tožnica kot prosilka izpolnjuje pogoj iz prednostne kategorije prosilcev po razpisu tožene stranke za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem oz. ali gre za prosilko, ki je sodelovala na prejšnjih razpisih in se vsaj dvakrat uvrstila na prednostno listo, vendar ni pridobila pravice do dodelitve stanovanja v najem glede na število razpisanih stanovanj. Gre za pogoj, ki ga je tožena stranka objavila v 9. javnem razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, v točki 3 kot Kriteriji in merila za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev, pri katerih je v točki 3.2 določila, da se poleg prednostnih kategorij prosilcev, opredeljenih v točki 3.1 v skladu s 6. členom Pravilnika upoštevajo še naslednje prednostne kategorije prosilcev, kjer je 5. alinei navedeno tako kot zgoraj. Tožena stranka zatrjuje, da je njen izvenzakonski partner dvakrat sodeloval na prejšnjih razpisih in se vsaj dvakrat uvrstil na prednostno listo, vendar ni pridobil pravice do dodelitve stanovanja v najem glede na število razpisanih stanovanj. Strankama torej samo dejansko stanje ni sporno; dejansko je na prejšnjih razpisih sodeloval tožničin izvenzakonski partner kot prosilec ter da tožnica sedaj prvič v obravnavanem primeru nastopa kot prosilka. Ob takem stanju stvari pa tudi za sodišče ni sporno, da ne izpolnjuje pogoja, da je kot prosilka sodelovala na prejšnjih razpisih in se vsaj dvakrat uvrstila na prednostno listo, tako kot to določa 5. alinea točke 3.2 javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. V 6. členu Pravilnika so določene prednostne kategorije prosilcev, ki jih je tožena stranka oz. pred njo prvostopni organ pravilno upošteval, in sicer pri razreševanju vlog za pridobitev neprofitnega stanovanja imajo po 1. odstavku navedenega člena Pravilnika prednost družine z več otroki, družine z manjšim številom zaposlenih, mladi in mlade družine, invalidi in družine z invalidnim članom in državljani z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali so podnajemniki, ženske in ženske z otroki, žrtve družinskega nasilja, osebe s statusom žrtve vojnega nasilja ter prosilci, ki so glede na poklic ali dejavnost katero opravljajo pomembni za občino, kar mora občina posebej opredeliti v razpisu. Po 2. odstavku navedenega člena najemodajalci v posameznem razpisu za dodeljevanje neprofitnih stanovanj posebej opredelijo prednostno kategorijo ali prednostne kategorije prosilcev iz prejšnjega odstavka tega člena, pri čemer lahko pri svoji presoji vključijo v razpis tudi druge prednostne kategorije prosilcev, kar pa more v razpisu posebej utemeljiti. Po mnenju sodišča je tožena stranka v razpisu v točki 3.2 alinea 5 posebej opredelila prosilce kot prednostne kategorije prosilcev tiste, ki so sodelovali na prejšnjih razpisih in se vsaj dvakrat uvrstili na prednostno listo, vendar niso pridobili pravice do dodelitve stanovanja v najem glede na število razpisanih stanovanj. Iz upravnih spisov izhaja, da tožeča stranka ni niti sodelovala na prejšnjih razpisih in se zato ni dvakrat uvrstila na prednostno listo.

Sodišče se z razlogi tožene stranke strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (2. odstavek 67. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, dalje ZUS). Tudi po mnenju sodišča tožeča stranka ni izpolnila pogoja iz 5. alinee točke 3.2 javnega razpisa. Po mnenju sodišča tudi ni mogoče vloge prosilca enačiti s pojmom družine, ki se sicer lahko pojavlja tudi kot prednostna kategorija, kar pa ne sodi v obravnavan primer, saj gre za dva pojma, ki imata različne vsebine in jih ne gre zamenjevati. Sodišče se sicer strinja s stališčem tožeče stranke, da se pri ugotavljanju upravičenosti do najema stanovanja ne upoštevajo le okoliščine, ki se tičejo samega vložnika, temveč tudi okoliščine, ki se tičejo njegovih družinskih članov, s katerimi bi se preselil v neprofitno stanovanje. Vendar pa pojma "okoliščine prosilca" s pojmom "družine" po mnenju sodišča ni mogoče zamenjevati oz. pojem prosilec ne predstavlja sinonim za družine, tako kot meni tožnica. Tako ne izhaja niti iz SZ-1. V 67. členu SZ-1 jasno loči upravičence, ki jim bodo zagotovljena stanovanja po posameznem javnem razpisu, ko določa, da se pogoji in merila, kot npr. družine z več otroki, družine z manjšim številom zaposlenih, mladi in mlade družine, invalidi in družine z invalidnim članom, kar mora lokalna skupnost posebej opredeliti v javnem razpisu, določijo tako, da imajo pri dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem prednost ena ali več kategorij prosilcev (6. odstavek 87. člena SZ-1) ter da pri posameznem razpisu lahko najemodajalec lahko predpiše dodatne pogoje, ki jih mora prosilec izpolnjevati (7. odstavek 87. člena SZ-1). Po 5. odstavku 87. člena SZ-1 so do dodelitve neprofitnega najemnega stanovanja v lasti občine upravičeni državljani Republike Slovenije, ki izpolnjujejo pogoje in merila določena s Pravilnikom. Pravilnik v 2. členu določa, da so s Pravilnikom določeni splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci oz. prosilke (v nadaljevalnem besedilu: prosilci), da so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, in v 6. členu določa prednostne kategorije prosilcev, kar pomeni, da imajo po 1. odstavku prednost družine z več otroki, družine z manjšim številom zaposlenih itn., kar mora biti posebej opredeljeno v razpisu, občina pa lahko posebej opredeli prednostne kategorije prosilcev (ob pogoju posebne utemeljitve v razpisu). Toženi stranki ni očitati, da tega ni posebej utemeljila, saj je nedvoumno navedla še dodatne prednostne kategorije prosilcev (ne družin), kamor sodi tudi sporna 5. alinea po točki 3.2 javnega razpisa, ki se izrecno nanaša na prosilce in ne na člane družine prosilcev, tako kot zmotno meni tožeča stranka.

Glede na vse navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je tožbo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS zavrnilo.

Ker je sodišče v tem upravnem sporu odločalo le o zakonitosti upravnega akta, trpi vsaka stranka svoje stroške postopke (23. člen ZUS).