Jedro

Ker naš pravni red v 95. členu ZMZPP za priznanje tuje sodne odločbe zahteva potrdilo o pravnomočnosti, avstrijski pravni red pa predložitev takega potrdila omogoča, je bila odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za priznanje materialnopravno pravilna. Predlagateljica kljub večkratnemu pozivu sodišča zahtevanega potrdila ni predložila in zato ni izpolnila zahtevanega pogoja za priznanje tuje sodne odločbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Predlagateljica je zahtevala, da sodišče "prizna veljavnost zamudne sodbe Deželnega sodišča za civilnopravne zadeve v Grazu, Republika Avstrija, opr. št. 18 Ig 106/95y z dne 8.6.1995 in ima s tem ta sodna odločba v Republiki Sloveniji enak pravni učinek kot domača sodna odločba in s tem ni ovire za njeno izvršljivost na območju Republike Slovenije". Na poziv sodišča, naj predloži potrdilo o pravnomočnosti te odločbe, ker je predložena listina opremljena le s potrdilom o izvršljivosti, je predlagateljica odgovorila, da je po avstrijskem pravu izvršljiva le pravnomočna sodna odločba in zato avstrijska sodišča pravnomočnosti ne potrjujejo. Sodišče prve stopnje je nato predlagateljico s posebnim sklepom pozvalo, naj predloži potrdilo o pravnomočnosti v roku 15 dni, sicer bo predlog zavrglo. Na njeno prošnjo je ta rok podaljšalo za 90 dni in nato molče še za 5 mesecev. Pred izdajo izpodbijanega sklepa je predlagateljici s posebnim pozivom dodelilo dodatni 15 dnevni rok, vendar predlagateljica ni reagirala. Zato je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 11.6.2003 njen predlog za priznanje tuje sodne odločbe zavrnilo. V razlogih je pojasnilo, da predlagateljica v podeljenem in molče podaljšanem roku ni predložila potrdila o pravnomočnosti tuje sodne odločbe, tako potrdilo pa je po 95. členu Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (Ur. l. RS, št. 56/99-ZMZPP) predpostavka za priznanje.

Predlagateljica v pravnočasni pritožbi predlaga spremembo izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje in priznanje tuje sodne odločbe, podrejeno razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvemu sodišču v novo odločanje, še podrejeno pa tako spremembo, da se njen predlog zavrže. V pritožbi ponavlja svoje stališče, da je po avstrijskem pravu sodna odločba izvršljiva takrat, ko je pravnomočna in ko je potekel paricijski rok, če ni posebej določeno, da vložitev pravnega sredstva ne zadrži izvršbe. Taka situacija v tej zadevi ni podana. Zato potrdilo o izvršljivosti na sodni odločbi pomeni, da je ta odločba tudi pravnomočna. To potrjuje okoliščina, da avstrijska sodišča ne potrjujejo pravnomočnosti sodne odločbe. Podrejeno pa predlagateljica meni, da bi sodišče moralo njen predlog zavreči. Za tako odločitev ima predlagateljica pravni interes, ker bo v tem primeru lahko znova vložila predlog za priznanje tuje sodne odloče, sicer pa ne. Na posebno in obrazloženo vlogo bo od avstrijskega sodišča morda le pridobila tudi potrdilo o pravnomočnosti.

Predlagateljica še zatrjuje, da je bila v tem postopku kršena njena pravica do enakega varstva, ker je isto sodišče v drugi zadevi v enaki situaciji ugodilo predlogu za priznanje avstrijske sodne odločbe, na kateri je bilo le potrdilo o izvršljivosti.

Pritožba ni utemeljena.

Po 95. členu ZMZPP mora vložnik zahteve za priznanje tuje sodne odločbe zahtevi priložiti to odločbo ali njen overjeni prepis in priložiti potrdilo pristojnega tujega sodišča oziroma državnega organa o pravnomočnosti odločbe po pravu države, v kateri je bila izdana. Priložiti mora tudi overjen prevod tuje sodne odločbe. V tej zadevi je sporno, ali potrdilo o izvršljivosti na predloženi sodbi avstrijskega sodišča ustreza zahtevi iz prvega odstavka navedenega člena o potrdilu pravnomočnosti te odločbe po avstrijskem pravu. Ta zahteva predstavlja eno od predpostavk za priznanje tuje sodne odločbe.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zmotna pritožbena trditev, da avstrijska sodišča ne izdajajo potrdila o pravnomočnosti, kar naj bi po pritožbenih izvajanjih dokazovalo, da potrdilo o izvršljivosti po avstrijskem pravu zajema tudi potrdilo o pravnomočnosti. Iz paragrafa 150 avstrijskega Poslovnika za sodišča prve in druge instance (Zvezni uradni list - BGBl št. 264/1951 s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami) izhaja, da se lahko poleg potrdila o izvršljivosti zahteva tudi potrdilo o pravnomočnosti. Drugačna pritožbena triditev je torej zmotna. Instituta pravnomočnosti in izvršljivosti se tudi po avstrijskem pravu (kateremu je slovensko civilno procesno pravo po svoji vsebini v primerjavi z ureditvami v ostalih državah najbljižje) razlikujeta. Ker naš pravni red v 95. členu ZMZPP za priznanje tuje sodne odločbe zahteva potrdilo o pravnomočnosti, avstrijski pravni red pa predložitev takega potrdila omogoča, je bila odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna. Predlagateljica kljub večkratnemu pozivu sodišča zahtevanega potrdila ni predložila in zato ni izpolnila zahtevanega pogoja za priznanje tuje sodne odločbe.

Dejstvo, da naj bi sodišče prve stopnje v drugi odločbi (ki je predlagateljica pritožbi ni priložila) v enaki situaciji ravnalo drugače, samo po sebi ne pomeni neenakega obravnavanja pred sodiščem.

Materialnopravno neutemeljena je podrejeno uveljavljana pritožbena trditev, da bi moralo sodišče prve stopnje predlog zavreči in ne zavrniti. Postopek za priznanje tuje sodne odločbe je poseben nepravdni postopek, ki je pretežno urejen v ZMZPP. Glede postopkovno neurejenih vprašanj zakon v 111. členu odkazuje na smiselno uporabo Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Če tudi v ZNP ni drugače določeno, se po 37. členu ZNP smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Značilnost nepravdnega postopka je med drugim tudi, da ne gre za spor med dvema strankama, kot to velja za pravdni postopek. Za nepravdni postopek je značilna manjša formalnost kot za pravdni postopek. Zavrnitev predloga za priznanje tuje sodne odločbe zaradi neizpolnjene predpostavke nima za posledico učinka pravnomočno razsojene stvari med strankama, kot je razumeti pritožbo pri utemeljevanju pravnega interesa za zavrženje predloga. Če se v zakonu zahtevana pozitivna predpostavka za priznanje tuje sodne odločbe izpolni, je mogoče vložiti nov predlog.

Ker so pritožbeni razlogi neutemeljni in ker v postopku pred sodiščem prve stopnje tudi ni prišlo do tistih procesnih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je vrhovno sodišče odločilo kot v izreku te odločbe, ki zajema tudi odločitev o priglašenih pritožbenih stroških (110. člen ZMZPP v zvezi s 165. členom ZPP in 154. členom ZPP).