16. 12. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Cirila Logarja, Ljutomer, na seji 16. decembra 2021

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. II Ks 14492/2018 z dne 27. 6. 2018 v zvezi s I. točko izreka sklepa Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. I Km 14492/2018 z dne 11. 6. 2018 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 46/16 in 36/19) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik, odvetnik, izpodbija sklep, s katerim so mu bili priznani stroški za zagovor obtoženca v kazenskem postopku v višini polovice priznanih stroškov, tj. v znesku 527,65 EUR, v preostali višini pa je sodišče zahtevek zavrnilo. Ker je bil odvetnik obtožencu postavljen po uradni dolžnosti, mu je sodišče na podlagi 5. odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) priznalo nagrado za delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. Pritožnik izpodbija tudi sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti o zavrnitvi pritožbe. Zatrjuje kršitev 2. in 14. člena Ustave ter pravice iz 22. člena Ustave. Trdi, da je v primerjavi z drugimi izvajalci, na primer tolmači in izvedenci, drugače obravnavan v primerih imenovanja in izplačila iz državnega proračuna. Le odvetniki naj bi bili prikrajšani za polovico priznanih nagrad za opravljeno delo, za to razlikovanje pa naj ne bi bilo ustavno dopustnega oziroma razumnega razloga. Pritožnik zatrjuje tudi kršitev pravice do socialne varnosti, ker naj bi opravljal poklic odvetnika v slabše razvitem delu države, kjer naj bi odvetnikom plačilo za opravljeno delo v postopkih po petem odstavku 17. člena ZOdv pomenilo osnovni vir preživetja. Odvetniki naj bi bili zaradi prejemanja plačila za opravljeno delo v višini polovice tistega, kar bi prejeli po tarifi, privedeni na rob preživetja. Z izpodbijanima aktoma naj bi bil pritožnik prikrajšan za vsaj 421,52 EUR. Pritožnik v skladu s tretjim odstavkom 55.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) zatrjuje, da bi odločitev Ustavnega sodišča vplivala na pravni položaj vseh odvetnikov, ki zastopajo stranke po uradni dolžnosti ali izvajajo storitve brezplačne pravne pomoči, na njihov socialni status ter uresničevanje svobodne gospodarske pobude.

2.Po prvem odstavku 55.a člena ZUstS ustavna pritožba ni dovoljena, če ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika. Po prvi alineji drugega odstavka istega člena ZUstS se šteje, da ne gre za tak primer, če gre med drugim za posamične akte, izdane v sporih majhne vrednosti po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek.

3.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker ni dovoljena, predlog za izjemno obravnavo nedovoljene ustavne pritožbe pa ni utemeljen (1. točka izreka).

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.Izpodbijana določba ZOdv ne učinkuje neposredno. V takem primeru je pravni interes za pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti skladno s stališčem Ustavnega sodišča (sklep št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) podan, če pobudnik pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS hkrati vloži tudi ustavno pritožbo zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa. Pobudnik je svoj pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane določbe utemeljeval z vloženo ustavno pritožbo, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo. Glede na navedeno morebitna ugoditev pobudi na pravni položaj pobudnika ne bi mogla vplivati, kar pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane zakonske določbe. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s prvo alinejo drugega odstavka 55.a člena ter tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sodnik dr. Rok Čeferin je bil pri odločanju o tej zadevi izločen. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik