Jedro

Ker je tožena stranka z vpogledom v uradne podatke ugotovila drugačno stanje, kot ga je tožnica navedla v svoji prošnji za dodelitev BPP, bi morala tožnico pred izdajo odločbe pozvati, da se izjasni o neskladnostih med njeno prošnjo in stanjem, kot ga je sama ugotovila na podlagi uradnih podatkov. V odgovoru na tožbo toženka sicer dodatno pojasnjuje svojo odločitev in vsebinsko odgovarja na tožbene navedbe, vendar pa s tem ne more odpraviti pomanjkljivosti postopka. Sam odgovor na tožbo tudi ni sestavni del odločbe in ga sodišče zato pri presoji izpodbijane odločbe ne more upoštevati.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se odločba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Bpp 49/2017 z dne 3. 2. 2017 odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila, z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za vložitev odgovora na tožbo v individualnem delovnem sporu, ki se vodi pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, zunanjim oddelkom v Brežicah, pod Pd 77/2016. 2. Tožena stranka je v postopku dodelitve BPP ugotavljala finančni položaj tožnice. V skladu z 10. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) je tožena stranka upoštevala kot družinskega člana partnerja A.A., hči B.B., sina C.C. in hči D.D.. Iz podatkov, ki jih predložila tožnica in podatkov, ki jih je tožena stranka pridobila po uradni dolžnosti, je tožena stranka ugotovila, da je tožnica brezposelna in prejema otroški dodatek, ki se upošteva v višini 301,19 EUR. Partner tožnice je samozaposlen in je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za dodelitev BPP prejel skupno 977,44 EUR neto plače (325,81 EUR mesečno). Poleg plače je imel v januarju 2016 na svojem računu pri E.d.d. polog v višini 6.000,00 EUR, v decembru 4.595,00 EUR in v novembru 4.090,00 EUR. Navedeni prilivi se v skladu s 23. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) upoštevajo v višini razlike med povprečno trimesečno višino teh dohodkov (4.895,00 EUR) in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka (146,28 EUR). Tožena stranka je na podlagi podatkov ugotovila, da je v zadnjem tromesečju pred vložitvijo prošnje za BPP povprečni mesečni dohodek družine znašal 1.075,00 EUR na družinskega člana in je s tem presegel višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar trenutno predstavlja znesek 585,12 EUR.

3. Tožnica vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov. Navaja, da bi jo tožena stranka morala z ugotovitvami seznaniti preko pooblaščenke v skladu z 88. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in jo pozvati, da se izreče o okoliščinah in dejstvih, ugotovljenih v ugotovitvenem postopku. Ker tožena stranka tega ni storila, je kršila pravico do izjave tožnice, kršila načelo materialne resnice ter ni spoštovala vseh standardov in pravil dokaznega postopka. Preden izda organ odločbo mora imeti stranka možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Nadalje tožnica navaja, da je tožena stranka zmotno ugotovila dejansko stanje. Tožnica ne oporeka toženi stranki in dodaja, da drži, da je njen partner položil navedeni denar na račun pri E. d.d., vendar pa bi tožena stranka, če bi izvedla dokazni postopek v skladu s pravili in dala tožnici možnost, da se izjavi, ugotovila, da je bil ta denar dejansko od družbe F. d.o.o. A.A. je res denar položil na svoj račun, vendar ga je tako prenakazal družbi F. d.o.o., kajti ta denar je bil od te družbe. Glede na navedeno tožnica sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. Toženi strani pa tudi naloži povrnitev stroškov postopka.

4. V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka tožbene navedbe in vztraja pri odločitvi, ter dodaja, da iz navedb tožnice izhaja, da je partner tožnice v spornem obdobju vendarle razpolagal z določenimi sredstvi, če jih je lahko nakazoval svojemu podjetju, zato jih je tožena stranka upravičeno štela kot občasne dohodke v skladu s 23. členom ZSVarPre. V zvezi z očitkom tožnice, da ji je bila kršena pravica do izjave, pa tožena stranka dodaja, da v konkretnem primeru ni bila dolžna tožnice seznanjati z uradnimi podatki, saj četrti odstavek 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) izrecno določa, da ob pridobivanju podatkov ni treba predhodno seznaniti oseb, na katere se podatki nanašajo. Prav tako tudi ZUP daje toženi stranki možnost, da o zadevi takoj odloči, če se da stanje stvari ugotoviti na podlagi uradnih podatkov, zato meni, da tožnici ni kršila pravico do izjave.

5. Tožba je utemeljena.

6. Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se ugotavljajo finančni položaj tožnice in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Do BPP je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka, oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP).

7. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP). Kot lastni dohodek družine, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, se upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za družino, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge (drugi odstavek 20. člena ZSVarPre). Osnovni znesek minimalnega dohodka je v času odločanja znašal 292,56 EUR.

8. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da so bili podatki, ki jih je tožena stranka pridobila po uradni dolžnosti, v konkretnem primeru odločilni za sprejeto odločitev tožene stranke. Na podlagi uradnih podatkov je tožena stranka ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, ker je na podlagi uradnih podatkov njen povprečni mesečni dohodek v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za dodelitev BPP znašal 1.075,00 EUR, kar presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, ki znaša 585,12 EUR.

9. Tožnica v tožbi izpodbija dejstvo o dohodkih ugotovljenih za družino v zadnjem tromesečju pred vložitvijo prošnje ter v zvezi s tem dodaja, da uradni podatki sicer držijo, vendar pa bi tožena stranka, če bi izvedla dokazni postopek v skladu s pravili in dala tožnici možnost, da se izjavi, ugotovila, da je bil denar dejansko od družbe F. d.o.o., ki ga je njen partner položil na svoj račun, nato pa takoj prenakazal družbi F. d.o.o. 10. Ker je tožena stranka z vpogledom v uradne podatke ugotovila drugačno stanje, kot ga je tožnica navedla v svoji prošnji za dodelitev BPP, bi morala tožnico pred izdajo odločbe pozvati, da se izjasni o neskladnostih med njeno prošnjo in stanjem, kot ga je sama ugotovila na podlagi uradnih podatkov (enako Upravno sodišče RS v sodbah I U 1449/2016 z dne 16. 11. 2016 in I U 1134/2016 z dne 27. 9. 2016).

11. V odgovoru na tožbo toženka sicer dodatno pojasnjuje svojo odločitev in vsebinsko odgovarja na tožbene navedbe, vendar pa s tem ne more odpraviti pomanjkljivosti postopka. Sam odgovor na tožbo tudi ni sestavni del odločbe in ga sodišče zato pri presoji izpodbijane odločbe ne more upoštevati.

12. Ker tožena stranka tožnici ni dala možnosti da se izjavi, je dejansko stanje glede za odločitev pomembne okoliščine v zvezi s tožničinimi dohodki v relevantnem obdobju nepopolno ugotovljeno, kršena pa so bila tudi pravila postopka (3. točka 237. člena ZUP). Sodišče je zato na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka razčistiti že navedeno odločilno dejansko okoliščino obravnavane sporne zadeve.

13. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopala pooblaščenka, ki je odvetnica, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), ki se povišajo za 22% DDV, torej za 62,70 EUR, skupaj 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).