Jedro

V primerih, ko pooblaščena uradna oseba s posebnim postopkom dokazovanja ugotavlja, ali so podani zakonski znaki prekrška in s tem povezana odgovornost kršitelja, mora prekrškovni organ izvesti ustrezen postopek o prekršku v celoti in izdati odločbo o prekršku z vsemi njenimi sestavinami, ne pa plačilni nalog.

Izrek

Zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti se ugodi. Sodba Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu z dne 3.10.2006, in plačilni nalog Postaje prometne policije S.G. se razveljavita ter se zadeva vrne prekrškovnemu organu v novo odločanje.

Obrazložitev

A. 1. Postaja prometne policije S.G. je zoper A.D. 22.8.2006 izdala plačilni nalog zaradi prekrška po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 27. člena ZVCP-1 in mu naložila plačilo globe v višini 10.000,00 SIT. Storilec je zoper plačilni nalog vložil zahtevo za sodno varstvo, ki jo je Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu zavrnilo kot neutemeljeno in odločilo, da je storilec dolžan plačati povprečnino v znesku 10.000,00 SIT.

2. Vrhovni državni tožilec je zoper pravnomočno sodbo in plačilni nalog vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri je navedel, da je prekrškovni organ kršil določbo prvega odstavka 57. člena v zvezi z 2. alinejo 62. člena Zakona o prekrških (ZP-1), sodišče pa 8. točko prvega odstavka 155. člena ZP-1 (drugi odstavek 167. člena ZP-1 v zvezi s tretjim odstavkom 59. člena ZP-1). Namreč, policist Postaje prometne policije S.G. je storilcu izdal plačilni nalog, čeprav za to niso bili podani zakonski pogoji. Ker policist prekrška ni osebno zaznal, ampak se je z njim seznanil šele iz pripovedovanja prič, bi lahko izdal izdal le odločbo o prekršku. Na podlagi izjav prič je policist napravil dokazni sklep, da je storilec storil prekršek in mu zato izdal plačilni nalog, pri čemer pa iz sodnega spisa ni razvidno, od katerih prič je policist zbral obvestila in kaj so mu te priče povedale. Odločitev o odgovornosti storilca v celoti temelji na policistovi dokazni oceni, do katere pa ni prišel z osebno zaznavo prekrška, zato bi storilec lahko učinkovito izpodbijal dejansko stanje le, če bi mu bilo znano, kdo je podal policistu izjavo o dogodku in kakšna je ta bila. Storilec tako ni bil deležen poštenega postopka, saj ni imel možnosti zavzeti stališča o vseh dejanskih in pravnih vidikih zadeve in se tudi ni imel možnosti izjaviti o procesnem gradivu, ki je odločilno vplivalo na njegov pravni položaj. Izdaja plačilnega naloga namesto odločbe o prekršku pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka ZP-1, ker je taka odločba brez obrazložitve in torej nima vseh predpisanih sestavin. Takšno ravnanje policista je imelo za posledico kršitev storilčeve pravice, da se izjavi o prekršku, te kršitve pa tudi sodišče ni odpravilo ob odločanju o zahtevi storilca za sodno varstvo. Nadalje je sodišče storilo kršitev po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1, ker se ni opredelilo do odločilnih dejstev glede prekrška, ki jih je storilec navedel v zahtevi za sodno varstvo. Sodišče ni imelo nobenih podatkov oziroma dokazov, na podlagi katerih bi lahko preverilo dokazno oceno policista. Policistova izjava ni dokaz, v spisu pa tudi ni uradnih zaznamkov o izjavah prič oziroma očividcev prometne nesreče. Policistov sklep, da je storilec storil prekršek je zato nepreverljiv; preveriti bi ga bilo mogoče le ob dopolnitvi dokaznega postopka, česar pa sodišče ni storilo. Sodišče je tako kršilo drugi odstavek 167. člena ZP-1 v zvezi s tretjim odstavkom 59. člena ZP-1, ker ni ocenilo navedb zahteve za sodno varstvo, izpodbijana sodba pa v povezavi s plačilnim nalogom nima razlogov.

3. Zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti je bila na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 vročena storilcu, ki je izjavil, da se z zahtevo v celoti strinja.

B.

4. Vrhovno sodišče uvodoma opozarja, da je v podobnem primeru odločilo že v sodbi z dne 20.5.2008, opr. št. IV Ips 33/2008, sicer pa ugotavlja, da prekrškovni organ v hitrem postopku o prekršku praviloma izda odločbo o prekršku, plačilni nalog pa le, kadar so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji. Zakon o prekrških (ZP-1), ki je veljal v času storitve prekrška(1), je za izdajo plačilnega naloga določal kot prvi pogoj, da je dopusten hitri postopek, kot drugi pogoj pa, da pooblaščena uradna oseba prekršek zazna osebno ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav (prvi odstavek 57. člena ZP-1). Za osebno zaznavo gre, kadar pooblaščena uradna oseba prekršek zazna neposredno s svojimi čutili, torej kadar je fizično neposredno navzoča ob storitvi prekrška in sama na podlagi lastnega opažanja ugotovi vse njegove znake v trenutku njegovega nastanka. Ker je pooblaščena uradna oseba neposredno prisotna ob izvršitvi prekrška, lahko tudi takoj ukrepa, saj njeni sklepi glede zaznanega prekrška niso odvisni od naknadne proste presoje dokazov, ki bi jih za dokazovanje preteklega dogodka predložile druge osebe ali pa bi jih zbrala sama pooblaščena uradna oseba. V primerih, ko pooblaščena uradna oseba s posebnim postopkom dokazovanja ugotavlja, ali so podani zakonski znaki prekrška in s tem povezana odgovornost kršitelja, pa mora prekrškovni organ izvesti ustrezen postopek o prekršku v celoti in izdati odločbo o prekršku z vsemi njenimi sestavinami. Če prekrškovni organ ne ravna tako, ampak pooblaščena uradna oseba izda plačilni nalog, ne da bi bili izpolnjeni pogoji za njegovo izdajo, pride do kršitve pravice kršitelja do zaslišanja, saj slednjemu ni bila dana možnost, da se izreče o prekršku.

5. V obravnavanem primeru je policist Postaje prometne policije S.G. na kraju prometne nesreče opravil razgovore s prisotnimi pričami in udeleženci prometne nesreče. Iz njihovega pripovedovanja je ugotovil, da storilec pred zavijanjem desno ni pravočasno in nedvoumno nakazal spremembe smeri svoje vožnje. Po tako ugotovljenem dejanskem stanju je prometni policist napravil sklep, da je storilec storil prekršek po prvem odstavku 27. člena ZVCP-1, zaradi česar mu je izdal plačilni nalog po prvem odstavku 57. člena ZP-1. Zoper slednjega je storilec vložil zahtevo za sodno varstvo, katero pa je Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu zavrnilo kot neutemeljeno z obrazložitvijo, da je prometni policist vsa dejstva ugotovil zanesljivo in celovito.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da prometni policist prekrška storilca ni osebno zaznal, ampak se je seznanil z njim šele naknadno, saj je zbral obvestila od prič in udeležencev prometne nesreče, pri čemer vsebina izjav teh oseb iz spisa ni razvidna. Kot je bilo navedeno že zgoraj, je plačilni nalog po prvem odstavku 57. člena ZP-1 mogoče izdati le, če je dovoljen hitri postopek in če je pooblaščena uradna oseba prekršek osebno zaznala. V obravnavanem primeru je hitri postopek dovoljen, saj ne gre za katerega od prekrškov, naštetih v drugem odstavku 52. člena ZP-1, ki določa, kdaj hitri postopek ni dovoljen. Glede drugega zahtevanega pogoja pa je moč zaključiti, da seznanjanje z okoliščinami prekrška iz pripovedovanja prič ne pomeni osebne zaznave prekrška, zato policist ne bi smel izdati plačilnega naloga, saj niso bili podani zakonski pogoji za njegovo izdajo. Ker je pooblaščena uradna oseba za prekršek storilca izvedela šele iz pripovedovanja prič ter s tem v zvezi sama napravila dokazno oceno, da je kršitelj storil prekršek, bi torej prekrškovni organ moral izvesti hitri postopek o prekršku in tudi izdati odločbo o prekršku. Glede na opisano ravnanje pooblaščene uradne osebe prekrškovnega organa je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je podana kršitev določbe prvega odstavka 57. člena ZP-1 v zvezi z 2. alinejo 62. člena ZP-1, saj plačilni nalog, izdan po 57. členu ZP-1, nima obrazložitve in zato storilcu ni bila dana možnost, da se izjavi o prekršku.

7. Ker niso bili izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za izdajo plačilnega naloga, Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu pa te nepravilnosti prekrškovnega organa ni odpravilo in tako storilcu ni dalo možnosti, da se izjavi o očitanem prekršku, je Vrhovno sodišče razveljavilo tudi sodbo okrajnega sodišča, zadevo pa vrnilo prekrškovnemu organu v novo odločanje. V novem postopku bo moral prekrškovni organ izvesti hitri postopek o prekršku ter izdati odločbo o prekršku.

8. Glede na to, da je Vrhovno sodišče ugodilo zahtevi na podlagi kršitve prvega odstavka 57. člena ZP-1 v zvezi z 2. alinejo 62. člena ZP-1, ostalih uveljavljenih kršitev ni presojalo.

Op.št.(1):ZP-1-UPB3, Ur. l. RS, št. 70, 6.7.2006.