Jedro

Ni vsaka bolezen razlog za vrnitev v prejšnje stanje in ni odločilno za kako težko bolezen gre. Presoditi je treba, ali je bolezen nastopila tako nenadoma in je bila taka, da je povprečno skrbnemu človeku preprečila, da bi opravil procesno dejanje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 112,00 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni od prejema tega sklepa, od tedaj dalje do plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje po dne 3. 6. 2020 opravljenem naroku za glavno obravnavo, na katerega pravilno vabljen toženec ni pristopil, izdalo sodbo, s katero je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev obstoja stvarne služnosti. Toženec je vložil prošnjo za ponovni razpis naroka. Navedel je, da so se mu v noči iz 2. na 3. 6. pojavile hude bolečine in gnojni izrastek na očesu, zjutraj je kontaktiral zdravnika in še isti dan so mu izrastek lasersko odstranili. Toženčevo prošnjo je sodišče obravnavalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, angažiralo je izvedenca in opravilo narok ter z izpodbijanim sklepom predlog zavrnilo.

2. V pritožbi toženec uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, naj višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi, podredno naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Meni, da pri presoji vprašanja, če bi lahko prišel na obravnavo, ni pomembno mnenje izvedenca, pač pa je treba upoštevati njegovo mnenje. Ker ni zdravnik, ni mogel vedeti, kako hudo je ogroženo njegovo zdravstveno stanje. Ko je videl gnojni izrastek pod očesom, se je ustrašil, tvorba bi lahko bila rakasta, zato si je hitro uredil poseg. Vsak povprečno izkušen človek bi v taki situaciji ravnal enako. Vprašanje je, če je sploh res, da bi lahko tvorbo brez nevarnosti za zdravje dal odstraniti kak drug dan. Pravico ima najprej poskrbeti za svoje zdravje. Iz izvida zdravnice ambulante A. d.o.o. je razvidno, da je bil poseg nujen. Razen tega ima hipertenzijo in je doživel zastojno srčno odpoved. Težave s tem je imel že v času, ko je bila obravnava in je tudi to razlog, da se je ni udeležil. Izvida pa takrat ni mogel predložiti, ker ga še ni imel. 3. Tožnik je na pritožbo odgovoril. Argumentirano zavrača vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na izrastek pod očesom, glede hipertenizje in težav s srcem pa ugovarja, da gre za pritožbene novote. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Skladno s prvim odstavkom 116. člena ZPP je vrnitev v prejšnje stanje mogoča le, če je zamuda posledica upravičenega vzroka, ki se je pripetil stranki. Upravičen vzrok je vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko pomeni oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje; vzrok bo upravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma če se lahko pripiše naključju, ki se ji je pripetilo. Torej mora zamudo povzročiti dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti; dogodek mora biti nepričakovan1. To pomeni, da ni vsaka bolezen razlog za vrnitev v prejšnje stanje in ni odločilno za kako težko bolezen gre. Presoditi je treba, ali je bolezen nastopila tako nenadoma in je bila taka, da je povprečno skrbnemu človeku preprečila, da bi opravil procesno dejanje.

6. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je angažiralo izvedenko. Sodišče namreč nima strokovnega znanja, da bi preverilo trditve toženca v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da pri tožencu ni prišlo do akutnega gnojnega vnetja izrastka, pač pa do blagega poslabšanja z nakazano rdečino kože na zgornjem delu izrastka ter da se ta ni pojavila nenadno čez noč. Da je imel težave, in sicer rahle bolečine v predelu izrastka že prej, je izpovedal tudi toženec sam. Po mnenju izvedenke bi se toženec na narok lahko pripeljal in bil sposoben na njem sodelovati. Da tožencu izrastek ni onemogočal ne komuniciranja s sodiščem ne pristopa na sodišče, izhaja tudi iz njegove izpovedbe, da je sam vzpostavil kontakt z zdravnikom in se dogovoril za lasersko odstranitev izrastka v popoldanskih urah (torej po tem, ko bi bil narok že zaključen) in sam se je tudi peljal na odstranitev izrastka. Sicer pa toženec na mnenje izvedenke ni podal pripomb, tako da njenih ugotovitev v pritožbenem postopku ne more več izpodbiti. Dejstva, na katera je opiral predlog, se tako niso izkazala za resnična.

7. Glede na navedene okoliščine konkretnega primera je zaključek prvostopenjskega sodišča, da ni šlo za nenadno in nepredvidljivo spremembo zdravstvenega stanja toženca, pravilen. Od povprečno skrbnega posameznika se utemeljeno pričakuje, da bo prilagodil aktivnosti v zvezi z odstranitvijo izrastka, ki je že dalj časa prisoten in se njegovo stanje spreminja, dejstvu, da je bila za ta dan razpisana obravnava, na katero je bil kot toženec pravilno vabljen, in to z vabilom na zaslišanje. Ker zdravstveno stanje toženca ni predstavljalo upravičenega vzroka za izostanek z naroka 3. 6. 2020, je odločitev, da predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen, materialnopravno pravilna.

8. Pritožbene navedbe o povišanem krvnem pritisku in težavah s srcem so nedopustne pritožbene novote. Če bi toženec imel na dan naroka tako hude težave s srcem, da se naroka ne bi mogel udeležiti, bi to mogel in zato moral navesti v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. To, da še ni imel zdravniškega izvida, ni utemeljen razlog, da ni podal trditev o slabem počutju zaradi težav s srcem. Tako ni izkazal, da teh dejstev brez svoje krivde ni mogel navesti v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, zato teh navedb višje sodišče vsebinsko ne obravnava (337. člen ZPP).

9. V pritožbi uveljavljeni razlogi torej niso utemeljeni. Tudi nobene uradoma upoštevne kršitve iz drugega odstavka 350. člena ZPP ni. Višje sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Toženec, ki s pritožbo ni uspel, mora tožniku povrniti potrebne (155. člen ZPP) stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP). Tožnikove stroške je pritožbeno sodišče odmerilo na podlagi stroškovnika na koncu odgovora na pritožbo in skladno z Odvetniško tarifo (OT). Priznalo je 150 točk po 2. alineji drugega odstavka tar. št. 18 OT, kar ob vrednosti točke 0,6 EUR znaša 90,00 EUR, pavšalne materialne stroške po 11. členu OT v znesku 1,80 EUR ter 20,20 EUR DDV-ja; skupaj je to 112,00 EUR. Skladno s 313. členom ZPP je določilo 15 dnevni rok za plačilo stroškov postopka, če jih toženec v tem roku ne bo plačal, bo prišel v zamudo in bo od tedaj dalje dolgoval še zakonske zamudne obresti (299. in 378. člen OZ).

1 Gl. komentar A. Galiča k 116. členu v: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, Založba Uradni list, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 478 in str. 490; gl. tudi odločbo Ustavnega sodišča RS; Up-184/98, sklepe VSL I Cp 2318/2019, I Cp 1867/2020 in številni drugi.