Jedro

Toženka odgovarja za nastali dolg v posledici dejstva, da je bila njena pok. mati solidarni porok in plačnik za najeti kredit, toženka pa njena dedinja. Vse pravne posledice, ki izhajajo iz pridobitve dedne pravice in lastnosti dediča, nastanejo v času smrti zapustnika. Po tem času se ugotavlja obseg in vsebina pravice dediča, pa tudi velikost in vrednost dednega deleža. Odgovornost za zapustnikove dolgove pa je omejena. Dedič je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z napadeno sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 20491/2014 z dne 18. 2. 2013 v I. odstavku izreka v delu, v katerem se nanaša na toženko A. A., razveljavilo glede zneska 1.230,00 EUR in v tem delu postopek ustavilo (točka I. izreka sodbe). V ostalem je v I. in III. odstavku izreka v delu, ki se nanaša na toženko A. A. sklep vzdržalo v veljavi za znesek 15.165,04 EUR, za katerega toženka odgovarja do višine vrednosti podedovanega premoženja, za znesek že obračunanih zakonskih zamudnih obresti v višini 672,34 EUR, zakonske zamudne obresti od zneska 15.165,04 EUR od 1. 8. 2014 dalje do plačila, izvršilne stroške v znesku 46,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 3. 2013 dalje do plačila, za kar vse toženka odgovarja solidarno z I. in V. B., ki sta dolžnika po istem sklepu o izvršbi (točka II. izreka sodbe). Sklep je v prvem odstavku v delu, v katerem se nanaša na toženko A. A. razveljavilo glede zneska 43,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 8. 2013 dalje do plačila in glede zneska zakonskih zamudnih obresti v višini 5,52 EUR in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo (točka III. izreka sodbe). Odločilo je, da je toženka dolžna tožeči stranki povrniti 429,50 EUR pravdnih stroškov (točka IV. izreka).

2. Zoper sodbo se je toženka pritožila. V laični pritožbi navaja, da ne gre za njen dolg, ampak za dolg očeta. Od tega kredita ni prejela niti evra. Za dolg ni vedela. Porabil ga je oče za svoje osebne stvari. Da je dolg njegov in da pritožnica z njim nima nič, je oče povedal, ko je bil zaslišan. Tudi za način odplačevanja kredita se je menil oče sam. Sicer pa se stanovanje prodaja sodno na zahtevo Zavarovalnice. Sama v stanovanju ne živi že 20 let, nima ključa od stanovanja, je pa krila nekaj stroškov stanovanja. Ker ne more biti obremenjena za več kot je cena stanovanja, bo po prodaji prosta vsega in je nihče ne bo več obremenjeval, kot jo sedaj ta sklep in sodba. Prosi za taksno oprostitev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema dejanske ugotovitve prvega sodišča in njegovo materialnopravno stališče. Oboje je jasno in prepričljivo utemeljeno v razlogih izpodbijane sodbe. Na te razloge se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče tudi v celoti sklicuje.

5. Glede pritožbenih navedb je pojasniti, da ni dvoma, da vtoževani znesek dejansko predstavlja neodplačani kredit, ki ga je najel toženkin oče V. B. Prav tako ni dvoma, da je toženka dedinja po pok. materi. Pokojnica pa je za kredit, ki ga je najel njen mož (toženkin oče) podala izjavo, da nepreklicno solidarno in nerazdelno jamči za vračilo celotnega dolga (izjava solidarnega poroka z dne 25. 7. 2008 v prilogi A3). Toženka odgovarja za nastali dolg v posledici dejstva, da je bila njena pok. mati solidarni porok in plačnik za najeti kredit, toženka pa njena dedinja. Vse pravne posledice, ki izhajajo po Zakonu o dedovanju (ZD) iz pridobitve dedne pravice in lastnosti dediča, nastanejo v času smrti zapustnika. Po tem času se ugotavlja obseg in vsebina pravice dediča, pa tudi velikost in vrednost dednega deleža. Odgovornost za zapustnikove dolgove pa je omejena. Dedič je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja (prvi odstavek 142. člena ZD). Prvo sodišče je ugotovilo, da je višina deleža, ki ga je podedovala toženka večji, kot je vtoževana terjatev (obrazložitev sodbe v točki 28 – 32). Povedano pomeni tako, kot je v pritožbi zapisala tudi sama toženka, da bo z dediščino, ki bi jo sicer prejela poplačan pokojničin dolg. Za dolgove (če ti obstajajo), nad podedovano vrednostjo pa toženka ne odgovarja več.

6. Po povedanem pritožba toženke ni utemeljena. Pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).