Jedro

Ureditev po 20.a členu ZOZP, o trimesečnem reševanju odškodninskega zahtevka in odlogu zamude zavarovalnice za ta čas, je specialna, za čas po izteku tega roka pa velja splošna določba drugega odstavka 943. člena OZ, po kateri začne teči 14 dnevni rok za izpolnitev obveznosti zavarovalnice potem, ko sta bila ugotovljena obstoj in znesek.

Izrek

1. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se: - v obsodilnem delu (I. odstavek izreka) začetek teka zamudnih obresti od zneska 16.452,40 EUR, namesto od „prvega dne po izteku 15-dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje“ določi z datumom 2. 4. 2013, - v zavrnilnem delu (2. točka II. odstavka izreka) konec teka zavrnjenih zamudnih obresti od zneska 16.452,40 EUR, namesto do „poteka 15-dnevnega roka od vročitve te sodbe toženi stranki“ določi z datumom 2. 4. 2013. 2. V ostalem se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi.

3. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Tožbenemu zahtevku za plačilo 24.659,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 1. 2013 do plačila in zakonskih zamudnih obresti od zneska 12.300,00 EUR od 26. 1. 2013 do 25. 3. 2013 je sodišče prve stopnje ugodilo glede obveznosti tožene stranke plačati tožeči stranki 16.452,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15 dnevnega roka po vročitvi sodbe sodišča prve stopnje do plačila. V presežku, glede višje odškodnine, hitrejšega začetka teka zamudnih obresti in zamudnih obresti od že izplačane odškodnine 12.300,00 EUR, je tožbeni zahtevek zavrnilo. Toženi stranki je naložilo plačati tožeči stranki 2.366,59 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15 dnevnega paricijskega roka do plačila. Kot pravično denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo je štelo: 15.000,00 EUR za telesne bolečine, 3.200,00 EUR za strah in 10.000,00 EUR za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ter upoštevalo, da valoriziran znesek že plačane odškodnine iz naslova nepremoženjske škode znaša 12.447,60 EUR. Priznana odškodnina iz naslova materialne škode znaša 700,00 EUR.

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pritožila tožeča stranka, ki jo iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava izpodbija glede zavrnitve dodatne odškodnine 5.000,00 EUR za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in glede zavrnitvenega dela teka zamudnih obresti. Po mnenju pritožbe rok treh mesecev od vložitve odškodninskega zahtevka, v katerem mora zavarovalnica po 20.a členu Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju ZOZP) dati utemeljeno ponudbo za odškodnino, ne pomeni, da tečejo zamudne obresti šele po poteku tega roka. Ob takšnem stališču bi zavarovalnice lahko vedno zavlačevale s plačilom tri mesece. To bi pomenilo tudi, da zavarovalnica ne pride v nikoli v zamudo, če poda ponudbo in plača nesporni del ponujene odškodnine. Uporabiti bi bilo treba specialno določbo 165. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) o zapadlosti odškodninske obveznosti od trenutka nastanka škode. Tožena stranka je na podlagi zdravstvene dokumentacije svojo ponudbo 18. 3. 2013 za plačilo 12.300,00 EUR podala kot polno odškodnino, ne da bi potrebovala še izvedensko mnenje.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Na prvi stopnji priznana odškodnina 10.000,00 EUR za tožničine duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ni prenizka. Pritožnica neutemeljeno poudarja mnenje sodnega izvedenca o njeni biološki mladosti, kar je sodišče prve stopnje ob dodatni okoliščini, starosti 74 let v času nezgode, primerno upoštevalo. Zmanjšanje življenjske aktivnosti se vedno ugotavlja glede na predhodno življenjsko sposobnost, ki je bila pri tožnici normalna. Njeno zmanjšanje sposobnosti za posamezne aktivnosti je delno, saj komolca ne more popolnoma iztegniti, niti pokrčiti, z večjimi težavami se naslanja na roke, težje prenaša in premika težka bremena, nekaj več težav, kot bi jih imela sicer, ima pri počepanju, vstajanju, hoji po stopnicah, neravnem terenu in gladki podlagi. Z nekaj več težavami skrbi za moža. Sposobna je skrbeti sama zase, opravljati lažja gospodinjska opravila, prenašati lažja bremena ipd.. Sodišče prve stopnje je odškodnino primerno individualiziralo in jo določilo v višini, ki ustreza sodni praksi. Z zavrnitvijo višjega tožbenega zahtevka je pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 179. člena OZ.

5. Glede zamudnih obresti je sodišče prve stopnje upoštevalo, da je tožena stranka nesporni del odškodnine 12.300,00 EUR plačala pred potekom trimesečnega roka od prejema odškodninskega zahtevka, zato je zahtevek za zamudne obresti od tega zneska zavrnilo. S tem je pravilno uporabilo drugi odstavek 20.a člena ZOZP, ki se uporablja za nezgode, ki se zgodijo od 27. 6. 2007 dalje, po katerem zavarovalnica pride v zamudo, če v primeru nesporne odgovornosti in v celoti ocenjene škode ne predloži utemeljene ponudbe za odškodnino najkasneje v treh mesecih od dneva, ko je oškodovanec vložil svoj odškodninski zahtevek. Gre za posebno določbo v obveznih zavarovanjih v prometu, po kateri zavarovalnica pred potekom tega roka ne pride v zamudo. Zavarovalnice rešujejo veliko odškodninskih zahtevkov iz obveznih zavarovanj v prometu, pri čemer morajo pridobiti izjave svojih zavarovancev in podatke, potrebne za ugotovitev temelja in višine svoje obveznosti. Zapadlost odškodninske obveznosti od trenutka nastanka škode (165. člen OZ) še ne pomeni zamude zavarovalnice, pred zamudo pa ne tečejo zamudne obresti (prvi odstavek 378. člena OZ). Seveda mora biti dana ponudba utemeljena, glede na ocenjeno škodo. Z nerealno ponudbo zavarovalnica ne prepreči svoje zamude za del utemeljene odškodnine, ki je ni ponudila v treh mesecih od prejema odškodninskega zahtevka.

6. Kadar je odgovornost sporna ali ni bila natančno ugotovljena oziroma če škoda ni bila v celoti ocenjena, mora zavarovalnica po 2. alinei prvega odstavka 20.a člena ZOZP v treh mesecih od dneva, ko je oškodovanec vložil svoj odškodninski zahtevek, dati utemeljen odgovor. Utemeljenost odgovora pomeni, da zavarovalnica obrazloži, zakaj še ni mogoče ugotoviti odgovornosti ali višine škode oziroma kaj je še potrebno pridobiti. Ovire za ugotovitev obveznosti morajo biti utemeljene. Če tega ne stori, pride po izteku roka treh mesecev v zamudo. V drugem odstavku 20.a člena ZOZP je izrecno predvidena zamuda zavarovalnice, če v treh mesecih ne poda ponudbe za odškodnino v primeru, kadar odgovornost ni sporna in je škoda v celoti ocenjena, kar je mogoče uporabiti tudi za primer, ko zavarovalnica v treh mesecih obrazloženo ne odgovori niti, da je odgovornost sporna oziroma, da škoda še ni znana. V primeru utemeljenega odgovora lahko stranki tudi skupaj pridobita manjkajoče podatke (npr. dogovor o izvedencu), zavarovalnica pa pride v zamudo, če v 14 dneh po ugotovitvi odgovornosti in višine odškodnine (drugi odstavek 943. člena OZ) ne plača odškodnine. Ureditev po 20.a členu ZOZP, o trimesečnem reševanju odškodninskega zahtevka in odlogu zamude zavarovalnice za ta čas, je specialna, za čas po izteku tega roka pa velja splošna določba drugega odstavka 943. člena OZ, po kateri začne teči 14 dnevni rok za izpolnitev obveznosti zavarovalnice potem, ko sta bila ugotovljena obstoj in znesek. Ureditev je tudi strožja za zavarovalnice, saj jih sili, da v roku treh mesecev ponudijo realno odškodnino oziroma podajo utemeljen odgovor, sicer po mnenju pritožbenega sodišča pridejo v zamudo in kasneje ne morejo zatrjevati neugotovljenosti obveznosti. Kadar ima zavarovalnica dovolj podatkov za ugotovitev svoje obveznosti (največkrat je sporna višina odškodnine), njene zamude ne prepreči odprt sodni postopek. Zavarovalnica v takem primeru ni upravičena čakati, da bo odškodnino določilo sodišče. 7. V danem primeru je tožena zavarovalnica 25. 3. 2013 izplačala 12.300,00 EUR kot odškodnino za vso škodo. Pritožba utemeljeno poudarja, da ni potrebovala dodatnih podatkov, npr. izvedenskega mnenja. Zato ima prav, da je sodišče prve stopnje začetek teka zamudnih obresti od še sporne odškodnine zmotno odločilo od poteka 15 dni od vročitve sodbe. Kot že obrazloženo, ni pomembno, da je o še sporni odškodnini odločilo sodišče, saj je imela tožena stranka dovolj podatkov za ugotovitev višine svoje obveznosti. To velja tudi za materialno škodo, odškodnino za katero je tožena stranka v celoti zavračala, ne da bi o tem podala utemeljen odgovor po 2. alinei prvega odstavka 20.a člena ZOZP oziroma od tožeče stranke zahtevala dodatne podatke. V zamudi je že od poteka treh mesecev od prejema odškodninskega zahtevka 2. 1. 2013, torej od izteka dne 2. 4. 2013 dalje (štetje rokov v mesecih po drugem odstavku 62. člena OZ).

8. Zamudne obresti od še dolgovane odškodnine 16.452,40 EUR tožena stranka dolguje (prvi odstavek 378. člena OZ) od 2. 4. 2013 do plačila, ne šele od poteka 15 dnevnega roka od vročitve sodbe sodišča prve stopnje. V tem smislu je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in po določbi 5. alinee 358. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) izpodbijano sodbo delno spremenilo. V ostalem, glede izpodbijanja zavrnitve višjega odškodninskega zahtevka in zamudnih obresti od že izplačanega dela odškodnine, pritožba ni bila utemeljena, zato je pritožbeno sodišče po določbi 353. člena ZPP sodbo sodišča prve stopnje v tem delu potrdilo.

9. Tožeča stranka je s pritožbo uspela delno samo glede stranske terjatve, zato je pritožbeno sodišče po drugem odstavku 154. člena ZPP, v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP odločilo, da sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.