Jedro

Če si podatki o tem, kateri odlok o prostorskih ureditvenih pogojih ureja območje, v katerem je zemljišče, na katerem se dovoljuje gradnja, med seboj nasprotujejo (neskladje med izrekom in obrazložitvijo), je lokacijsko dovoljenje nezakonito.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odpravila lokacijsko dovoljenje Upravne enote z dne 22.1.1995, izdano tožnikoma za legalizacijo garaže in legalizacijo in nadzidavo (mansarda) na parceli št. 55/1 ter legalizacijo in nadzidavo (nadstropje) na parceli št. 801/1. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka kot razlog za odpravo navedenega lokacijskega dovoljenja navaja, da v zadevi ni jasno, kateri odlok o prostorskih ureditvenih pogojih ureja območje sporne lokacije in kakšni so pogoji za izdajo spornega lokacijskega dovoljenja. Prvostopni organ se namreč v odločbi sklicuje na Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Hrvatini (Uradne objave občin Ilirska Bistrica, Koper, Piran in Sežana št. 5/94), v lokacijski dokumentaciji, ki je sestavni del izpodbijane odločbe, pa je navedeno, da območje ureja Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Koper (Uradne objave, št. 19/88). Lokacijska dokumentacija mora biti izdelana v skladu s pogoji iz konkretnega prostorskega izvedbenega akta, v obravnavani zadevi pa je to glede na različne podatke sporno. Tožena stranka še navaja, da je po določbi 2. alinee 18. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Koper, na katero se sklicuje prvostopna odločba, sicer dovoljen manjši odmik - do 2m, vendar samo v primeru, če tak odmik zahteva konfiguracija terena. Te okoliščine pa prvostopni organ ni ugotavljal. Prav tako v podatkih prvostopnih upravnih spisov ni podatkov o tem, kaj se šteje za strmejša pobočja in ali se sporna lokacija dejansko nahaja na takem pobočju. Zato ni podlage za sklepanje prvostopnega organa, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji iz 2. točke 22. člena navedenega odloka.

Tožeči stranki s tožbo izpodbijata navedeno odločbo. Menita, da razlogi, zaradi katerih je tožena stranka odpravila lokacijsko dovoljenje, niso utemeljeni. Prvostopni organ se utemeljeno sklicuje na Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Hrvatini iz leta 1994. Konfiguracija terena ne more zahtevati odmika po določbah navedenega odloka, ker bo sporni objekt na SZ strani pozidan na obstoječih starih zidovih, na SV strani pa je odmik najmanj 2,60 m. Navajata še, da prvostopni organ sicer res ni preciziral terena z večjim padcem - strmejše pobočje, se pa sklicuje na 2. točko 22. člena navedenega odloka, po kateri se za strmejše pobočje šteje nagib terena večji od 18 oziroma 22 stopinj, v obravnavanem primeru pa je nagib terena večji od 22 stopinj. Kota praga je na višini terena in je 155,20, kota venca pa 162,65, kar pomeni dejansko razliko 7,45 m in ne 8,00 m. Navajata še, da sta bili lokacijski dokumentaciji priloženi študija osončenja in študija dimnikov.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi zaradi razlogov njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Odgovor na tožbo je podala tudi prizadeta stranka K.P. Navaja, da gre za "črno gradnjo" in smiselno predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporno lokacijsko dovoljenje, izdano tožnikoma na podlagi lokacijske dokumentacije. V primeru, ko je podlaga za izdajo lokacijskega dovoljenja lokacijska dokumentacija, se lokacijsko dovoljenje lahko izda investitorju samo za tisti poseg v prostor, za katerega je izdelana lokacijska dokumentacija in v skladu s pogoji, določenimi v lokacijski dokumentaciji (2. odstavek 54. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97). Lokacijska dokumentacija se pripravi na podlagi določb o prostorskih ureditvenih pogojih (1. odstavek 55. člena ZUN). To pomeni, da mora biti lokacijsko dovoljenje v skladu s pogoji lokacijske dokumentacije in prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP), ki veljajo za območje, v katerem je zemljišče, na katerem se dovoljuje poseg v prostor. Da bi bilo sporno lokacijsko dovoljenje v skladu s temi pogoji pa na podlagi predloženih upravnih spisov ni mogoče sklepati. Tudi po presoji sodišča v obravnavanem primeru na podlagi podatkov v predloženih upravnih spisih ni mogoče ugotoviti, kateri PUP ureja območje, na katerem je sporna lokacija. Iz podatkov spisov, in sicer iz izreka prvostopne odločbe namreč izhaja, da je lokacijsko dovoljenje izdano na podlagi lokacijske dokumentacije, izdelane na podlagi PUP v občini Koper iz leta 1988. Iz obrazložitve prvostopne odločbe pa izhaja, da obravnavano območje ureja PUP za območje Hrvatini iz leta 1994. Zato je utemeljeno sklepanje tožene stranke, da si podatki o tem, kateri PUP ureja obravnavano območje, med seboj nasprotujejo, kar pravilno ugotavlja že tožena stranka in je izrek prvostopne odločbe glede tega v nasprotju z obrazložitvijo. Prvostopna odločba je zato nezakonita in jo je tožena stranka utemeljeno odpravila in v obrazložitvi odločbe dala pravilna napotila prvostopnemu organu.

Glede na navedeno je moralo sodišče tožbo zavrniti na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).