Jedro

Sklep, da je umaknjena pritožba tožene stranke zoper sodbo v gospodarskem sporu majhne vrednosti, je potrebno obravnavati kot sklep, s katerim je končan spor, konkretno v zvezi z vložitvijo pritožbe, zato ga stranka lahko izpodbija. Po nasprotnem razlogovanju, da ne gre za tak sklep, stranka sploh ne bi imela pravice do pritožbe v skladu s prvim odstavkom 447. člena ZPP. Zato je osemdnevni pritožbeni rok določen za vse odločbe, izdane po postopku za spore majhne vrednosti.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugotovilo, da je umaknjena pritožba tožene stranke (zoper sodbo). Tožena stranka ob vložitvi pritožbe ni plačala sodne takse, ki mora biti plačana po predpisih o sodnih taksah. Zato jo je z nalogom za plačilo sodne takse pozvalo k plačilu in ji določilo rok. Tožena stranka ni plačala dolžne takse niti v roku, ki ji ga je v nalogu določilo sodišče. 2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da zaradi izgubljene dokumentacije zaradi višje sile ni bila v stanju poravnati takse.

3. Pritožba je prepozna.

4. Izpodbijani sklep je bil izdan v gospodarskem sporu majhne vrednosti in v pravnem pouku je sodišče prve stopnje zapisalo, da je zoper sklep dovoljena pritožba v 8 dneh od prejema pisnega odpravka.

5. Prvi in tretji odstavek 458. člena ZPP določata, da se sodba in sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, smeta izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena tega zakona in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Zoper sodbo prve stopnje oziroma sklep iz prvega odstavka tega člena se lahko stranke pritožijo v osmih dneh.

6. Sklep, da je umaknjena pritožba tožene stranke zoper sodbo v gospodarskem sporu majhne vrednosti, je potrebno obravnavati kot sklep, s katerim je končan spor, konkretno v zvezi z vložitvijo pritožbe, zato ga stranka lahko izpodbija.1 Po nasprotnem razlogovanju, da ne gre za tak sklep, stranka sploh ne bi imela pravice do pritožbe v skladu s prvim odstavkom 447. člena ZPP.2 Ta določa, da je v postopku v sporih majhne vrednosti dovoljena posebna pritožba samo zoper sklep, s katerim je postopek končan. Zato je osemdnevni pritožbeni rok določen za vse odločbe, izdane po postopku za spore majhne vrednosti.3 Izjema bi lahko bili sklepi s specialnimi pritožbenimi roki, denimo po četrtem odstavku 34.a člena Zakona o sodnih taksah.

7. Izpodbijani sklep je bil toženi stranki vročen s tako imenovano fikcijo, urejeno v 142. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, kar dokazuje obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi. Tretji in četrti odstavek omenjenega člena ZPP določata za primer, če vročitev po 140. členu tega zakona ni možna, se osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše. Vročitev po prejšnjem odstavku se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Namesto naslovnika lahko pisanje dvigne oseba, ki jo je naslovnik na pošti pooblastil kot pooblaščenca za dvig pisanj, če je pooblastilo deponirano na pošti in se ta oseba na pošti identificira z osebnim dokumentom s fotografijo. Ta oseba na vročilnici poleg svojega podpisa pripiše besedi "po pooblastilu". Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Za nastop fikcije je tako odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka4. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka5. 8. Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi za izpodbijani sklep izhaja, da je vročevalec 27. 11. 2023 v poštnem predalčniku tožene stranke pustil obvestilo kje je pismo z navedbo roka 15 dni, v katerem ga mora prevzeti. Do fikcije vročitve je prišlo z iztekom 15-dnevnega roka od puščenega obvestila, kar je bilo 12. 12. 2023 - torek.

9. Kot že ugotovljeno, znaša pritožbeni rok v tej zadevi 8 dni od prejema pisnega odpravka. Zadnji dan roka za vložitev pritožbe je bil 20. 12. 2023 - sreda. Iz kuverte za vloženo pritožbo izhaja, da jo je tožena stranka vložila priporočeno 22. 12. 2023 (pripeta listni št. 79 spisa), torej prepozno in sodišče druge stopnje jo je zavrglo v skladu 352. členom ZPP v zvezi s prvo točko 365. člena ZPP.

1 S končno odločbo je treba razumeti celo odločbo, s katero se končno odloči o določenem incidenčnem zahtevku, če je zoper to odločbo predvidena samostojna pritožba, sklep, ki se v tej pritožbi izpodbija s pridržano pritožbo, pa je procesna podlaga za izdajo te (incidenčne) končne odločbe (sklep VSL I Cpg 202/2017). Končna odločba je tista, s katero je sodišče izčrpalo zahtevo (tožeče) stranke za sodno varstvo, kar pomeni, da je odločilo o vseh zahtevkih, ki jih je (tožeča) stranka v pravdi uveljavljala (sklep VSL I Cp 1936/2018). 2 Sklepi VSL II Cpg 676/2019, II Cpg 119/2017, II Cpg 78/2023, II Cpg 317/2023. 3 Sklepi VSL II Cpg 143/2020, II Cpg 1059/2017, II Cp 2595/2017, VSM I Cp 697/2022. 4 Sklepa Vrhovnega sodišča RS II Ips 393/2010, II Ips 39/2012. 5 Sklepi VSL II Cpg 300/2016, I Cp 3071/2015, I Cpg 413/2013.